On je ta, ki s pomočjo svojih izkušenj, posluha in vrhunske tehnologije določi končne nianse posnete pesmi. V času glasbene množične produkcije in teženj k vse bolj popolnemu zvoku pa so nianse vse bolj odločilne. Hkrati digitalna tehnologija in računalniški programi omogočajo neprimerno več možnosti za popravljanje zvoka. Da je Elvis Presley dobil idealno verzijo svojega komada, je moral s kompletnim bendom v studiu komad odigrati po tridesetkrat. Nato so se fantje usedli, posneto preposlušali in če jim je bil na koncu najbolj všeč šestnajsti poskus, je šla ta različica na ploščo. Danes se te stvari popravljajo že med snemanjem. Če pevec zgreši za pol tona, mu ga lahko snemalec na grafičnem prikazu njegovega petja poviša z miško. Vendar pa je vse to še vedno groba faza. Sledi miksanje zvokov, končni izdelek pa čisto na koncu pride še v roke mastering inženirja. On je vrhovni »konservativec« alias inšpektor, ki na svoji posebni opremi sliši v snemalnem studiu preslišana frekvenčna neskladja in jih dodatno zgladi.