Ta situacija pa se je zdaj spremenila. Ena bistvenih posledic pojava digitalnih tehnologij je ta, da omogočajo arhiv, o kakršnem sanja Brewster Kahle. Digitalne tehnologije zdaj omogočajo ohranjanje in dostop do vsakovrstnega znanja. Ko neko knjigo nehajo tiskati, jo lahko digitalizirajo in omogočijo trajni dostop vsakomur. Ko film umaknejo iz distribucije, ga lahko digitalizirajo in vsakomur omogočijo trajni dostop. Digitalne tehnologije dajejo novo življenje avtorskopravno varovanemu gradivu po tem, ko se njegovo komercialno življenje konča. Zdaj je mogoče ohraniti in zagotoviti splošni dostop do tega znanja in kulture, medtem ko se prej to ni dalo. In avtorsko pravo nas zdaj res ovira. Z vsakim korakom izdelave tega digitalnega arhiva naše kulture kršimo izključno avtorsko pravico. Digitalizacija knjige pomeni njeno kopiranje. Za to je potrebno dovoljenje imetnika avtorske pravice. Enako velja za glasbo, film ali vsako drugo obliko naše kulture, ki je avtorskopravno varovana. Prizadevanje za ohranitev teh reči za zgodovino ali za preučevanje ali zgolj za tiste, ki bi radi raziskovali, zdaj ovira skupina pravil, pisanih za radikalno drugačno okolje. Tukaj je bistvo škode, ki izhaja iz podaljševanja avtorskih pravic: zdaj, ko nam tehnologija omogoča ponovno gradnjo aleksandrijske knjižnice, nam to preprečuje zakon. In tega nam ne preprečuje zaradi kakega uporabnega namena avtorske pravice, kajti namen avtorske pravice je omogočiti komercialni trg, ki širi kulturo. Ne, govorimo o kulturi po koncu njenega komercialnega življenja. V tem kontekstu avtorska pravica ne služi nobenemu namenu, ki bi bil sploh povezan s širjenjem znanja. Avtorska pravica v tem kontekstu ni motor svobodnega izražanja. Avtorska pravica je zavora. Prav lahko se vprašate: »Toda če se z digitalnimi tehnologijami zmanjšajo stroški za Brewsterja Kahleja, se zmanjšajo tudi stroški za založbo Random House. Ne bo torej Random House prav tako dobro širila kulture kot Brewster Kahle?« Morda. Nekoč. Vendar pa nimamo prav nobenih dokazov za predvidevanje, da bodo založbe prav tako popolne kot knjižnice. Če bi v knjigarni Barnes & Noble ponudili izposojo knjig iz svojih trgovin po nizki ceni, bi to odpravilo potrebo po knjižnicah? Le če je po vašem mnenju edina vloga knjižnice v tem, da ponuja to, kar zahteva »trg«.