Človek prihodnosti mora biti razumen človek, ki bo poslušal in sobival tako z ljudmi kot z naravo, sicer ga/nas ne bo več. Turelova eksperimentalna elektroakustična glasba je blizu prostoru, kjer lahko o tem pripovedujem z vizualnimi znaki. Človek poslušanja ni le glasbeni videospot, temveč skuša biti veliko več. Je portret komponista in človeka prihodnosti, ki diagnosticira naš sluhovod in v njem odpira zame ključna vprašanja o sobivanju, od dvojine prek medkulturnih in nacionalnih vprašanj do ekologije in narave. Na asociativni ravni so to trije razvejeni sklopi, stavki, ki se med seboj dopolnjujejo. Na neki način sva si tu s Turelom izredno podobna, da ne rečem, da počneva enake stvari. On glasbeni eksperiment posname z mikrofonom kot očesom kamere, ki srka pokrajino in predmete v elektroakustičnih valovanjih. Jaz vizualni svet z ekrana, s pomočjo montaže, spreminjam v svet znakov, optičnih fikcij in fragmentov reproducirane realnosti. Množica prepletenih kod obeh svetov ustvarja zvočno-vizualno kompozicijo. Bolj preprosta razlaga je, da se poslušava in zato lahko sobivava v prostoru glasbeno-vizualnega eksperimenta. Ali ste uporabljali tudi digitalne tehnike? Zdelo se mi je, da je krogla digitalna.