Glede vladnega predloga o novi elektronski osebni izkaznici (eOI) se v medijih pojavljajo različni pomisleki glede varnosti, celo ugibanja o »velikem bratu«, ki bo po novem lahko opazoval vsako našo kretnjo, imel vpogled v naše bolezni (tudi tiste najbolj delikatne). Pojavljajo se celo razglabljanja o smiselnosti ali nesmiselnosti elektronske uprave oziroma na kratko eUprave v celoti ter omejeni uporabni vrednosti. Je eUprava res samo modna muha, metanje denarja skozi okno in priložnost za pridobivanje političnih točk? V prispevku bom poskusil utemeljiti, zakaj je strah pred »velikim bratom« in elektronsko osebno izkaznico neutemeljen, ter predstavil smisel, uporabnost in varnost v digitalnem svetu in s tem povezane uporabne storitve eUprave. Najprej bi želel zapisati nekaj dodatnih pojasnil glede smiselnosti nove e-osebne izkaznice s čipom, na kateri bomo imeli zapisana digitalna potrdila. Po domače to pomeni, da se bomo z novo e-osebno izkaznico predstavili pri zdravniku in dokazali, da smo še vedno zdravstveno zavarovani, ter imeli možnost elektronsko poslovati in uporabljati različne e-storitve eUprave. S tem združimo funkcionalnost osebne izkaznice in kartice zdravstvenega zavarovanja v en sam dokument (s čipom in fotografijo). Na novi e-osebni izkaznici bo predhodno zapisano kvalificirano digitalno potrdilo, ki ga izdaja državni izdajatelj digitalnih potrdil na ministrstvu za javno upravo (MJU), in to na način, ki bo zagotovil najvišjo stopnjo varnega zapisa, ki se zahteva na primer pri e-volitvah. Prav to potrdilo se uporablja v elektronskem svetu namesto lastnoročnega podpisa. Če poskuša nekdo elektronsko podpisani dokument spremeniti, se to jasno vidi in je dokument neuporaben. Podobno, kot če bi v fizičnem svetu našli zlomljen pečat na kuverti. V okviru projekta uvajanja e-osebne izkaznice smo upoštevali priporočila za izdajanje interoperabilnih evropskih osebnih izkaznic (European Citizen Card – ECC) ter preučili rešitve drugih evropskih držav, ki so že začele izdajati tovrstne osebne izkaznice. Pregledane so bile rešitve, ki se uporabljajo v Estoniji, Italiji, Španiji, Belgiji ter na Finskem in Portugalskem. Povsod so se odločili za uporabo tehnologije pametnih kartic s kontaktnimi čipi, na katerih je (ponekod poleg podatkovnih zapisov) prednaloženo eno ali več kvalificiranih digitalnih potrdil v skladu z zahtevami Direktive 1993/93/EC o elektronskem podpisu. Poleg digitalnega potrdila, ki ga izdaja izdajatelj na MJU, bo na čipu zapisano tudi digitalno potrdilo, ki ga izdaja ZZZS (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije). To potrdilo bo namenjeno elektronski poizvedbi, ali je oseba, ki je lastnik e-osebne izkaznice oziroma združene zdravstvene izkaznice in osebne izkaznice, še vedno zavarovana. Preverjanje tega dejstva se bo lahko izvedlo v kombinaciji s profesionalno izkaznico, ki jo bodo imeli zdravniki in medicinsko osebje. Pri tem ne bo treba vtipkati gesla (PIN). Kasneje bo mogoč tudi dostop do lastnih zdravstvenozavarovalniških in medicinskih podatkov, in to na izrecno željo zavarovanca. Vzpostavljena bo posebna varnostna shema, dostop bo mogoč samo z uporabo gesla (PIN), torej z upoštevanjem najstrožjih pravil dostopanja do občutljivih osebnih podatkov. Pomembno je tudi to, da nam ne bo treba več potrjevati zdravstvenih izkaznic na »zdravkomatih«, kar je bila za mnoge od nas nočna mora. Tovrstno opravilo bo preteklost neelektronske dobe. S pomočjo kvalificiranega digitalnega potrdila bomo lahko uporabljali vse obstoječe storitve eUprave in tudi bodoče e-storitve s področja eZdravja. Osebno upam, da bomo dočakali poleg e-zdravstvenih kartonov tudi elektronsko naročanje na proste bolniške postelje, da bomo lahko pogledali, kje so najkrajše čakalne vrste za operacije, da se bomo lahko naročili na zdravniške posege prek spleta, da bomo lahko opravljali celotne klinične poti s pomočjo elektronske identitete. Teh storitev ni na voljo in jih še nekaj časa ne bo. Ko pa bodo na voljo, bomo imeli v rokah učinkovito in varno orodje za dostope do različnih evidenc in podatkov v njih. Za vpoglede bomo potrebovali geslo (PIN), vpogledi se bodo beležili v posebne dnevnike, da se lahko odkrije, kdo vse je videl vaše podatke. Če ste nezaupljivi, boste lahko zahtevali izpis vseh vpogledov v svoj e-zdravstveni karton. Kakšno varnost imajo vaši »fizični« zdravstveni kartoni danes? Ali lahko zahtevate podatke, kdo vse je vpogledal v vaš »skrbno« varovani zdravstveni karton, kdo je naredil kopijo, kaj se dogaja, ko se taki kartoni selijo od enega zdravnika do drugega, kdo vse ima dostop do kovinskih škatel brez ključavnic? Strah pred tem, da bi kdorkoli nepooblaščeno »kukal« v vaše elektronske zdravstvene evidence, je popolnoma odveč. Še posebno pa nima nobene zveze z novo e-osebno izkaznico. Združena ali razdružena, govorimo o varnosti, ki jo moramo zagotoviti v skladu z zakonom o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu ter zakonom o varovanju osebnih podatkih. Vsi posegi so nadzirani in izsledljivi. V fizičnem svetu se temu zavestno odrečemo. Ker nam tega nihče ne more zagotoviti. Kdo pa sploh uporablja e-storitve eUprave? Dejstvo je, da je slovenska uprava dosegla po primerjalnih meritvah v letu 2007, ki jih izvaja evropska komisija, zavidljivo drugo mesto med evropskimi elektronskimi upravami. Znano je, da imamo državljani bolj poredko stik s fizično upravo in tudi elektronska ni izjema. Morda je podaljšanje prometnega dovoljenja eden takih ponavljajočih se vsakoletnih opravil, ki jih je zdaj mogoče opraviti po e-poti, kar opravi več kot 400 državljanov na mesec. Odkar je na voljo integracija tudi z zavarovalnicami (prek spleta je mogoče plačati tudi obvezno in drugo zavarovanje), postaja omenjena storitev vse bolj uporabna. E-dohodnino je administracija odpravila, skupaj z napovedjo dohodnine. Še vedno pa lahko elektronsko prijavimo določene olajšave. Od leta 2006 beležimo porast obiskov na državnem portalu za trikrat v primerjavi z letom 2006 in povprečno že 700.000 obiskov na mesec. Očitno državljani najdejo koristne informacije med 400 elektronskimi storitvami in potem prihajajo veliko bolje pripravljeni pred uradnike na okencih. Izredno zanimanje kažejo državljani tudi za spletni opomnik glede poteka veljavnosti listin. Zanimiva storitev je tudi aplikacija eFotograf, ki omogoča, da nam fotografi spravijo fotografijo v digitalni obliki v posebno bazo e-fotografij. Ko želimo novo osebno izkaznico ali novi potni list, pokažemo na okencu na upravni enoti dostopno kodo do naše fotografije in uradnik bo sam potegnil vašo e-fotografijo iz elektronske shrambe baze fotografij. Orwell? Ne, samo praktičnost, racionalnost in prihranek časa in denarja za državljane. Uporabnost? Presodite sami. Za otroke in mladostnike smo pripravili poseben portal. Skozi različne igrice se lahko veliko naučijo tako o zgodovini Slovenije kot o javni upravi in evropski ureditvi. Že dve leti in pol teče uspešen projekt, ki omogoča ustanavljanje samostojnih podjetnikov posameznikov (s.p.) na daljavo ali na eni od vstopnih točk. Od zagona projekta do danes je bilo ustanovljenih 33 odstotkov več s.p. kot pred to e-možnostjo. Res je, da se samo 5 odstotkov s.p. ustanovi prek spleta, vendar so vse vstopne točke ustrezno elektronsko podprte in imajo dostope do različnih baz podatkov, zato je mogoče ustanoviti s.p. praktično v enem dnevu. Pozitivno prakso smo izkoristili tudi v nadaljevanju tega projekta z razširitvijo na področje gospodarskih družb. Podjetja (d.o.o., d.n.o. itd.) se uspešno ustanavljajo v izredno kratkem času. Postopki so hitri, pravilni, nadzorovani in predvsem cenejši za državljane. Prihranki se merijo v krepkih milijonih evrov. Je eUprava res neuporabni dim in muha enodnevnica? Morda pa le vidimo uporabno vrednost in prispevek k hitremu izvajanju in nadzoru postopkov, prihranke v času in denarju, komunikacijo z državo na varen in učinkovit način. Če vse to vidimo, potem je strah pred tehnološko evolucijo brezpredmeten. Večina tistih, ki dnevno vlagamo napore v napredek eUprave, nas je prepričana, da uspešno soustvarjamo uporabno eUpravo in da pomembno vplivamo tudi na boljšo in učinkovito javno upravo. Z razbijanjem e-strojev te evolucije zagotovo ne bomo ustavili. Dušan Kričej, namestnik generalnega direktorja, ministrstvo za javno upravo lede vladnega predloga o novi elektronski osebni izkaznici (eOI) se v medijih pojavljajo različni pomisleki glede varnosti, celo ugibanja o »velikem bratu«, ki bo po novem lahko opazoval vsako našo kretnjo, imel vpogled v naše bolezni (tudi tiste najbolj delikatne). Pojavljajo se celo razglabljanja o smiselnosti ali nesmiselnosti elektronske uprave oziroma na kratko eUprave v celoti ter omejeni uporabni vrednosti. Je eUprava res samo modna muha, metanje denarja skozi okno in priložnost za pridobivanje političnih točk? V prispevku bom poskusil utemeljiti, zakaj je strah pred »velikim bratom« in elektronsko osebno izkaznico neutemeljen, ter predstavil smisel, uporabnost in varnost v digitalnem svetu in s tem povezane uporabne storitve eUprave.