Trbovlje niso prav lepo mesto. Ravno nasprotno. Sivo, industrijsko, utesnjeno. Čisto normalno je, da so delavci iskali izhod v ustvarjanju glasbe in da so mladeniči, ki so pred dobrimi dvajsetimi leti ustvarili Laibach, videli v glasbi sredstvo za bolj zanimivo sedanjost in svetlejšo prihodnost. Laibachova predpremiera albuma WAT v trboveljskem kulturnem domu je bila sijajen dogodek in zelo dober koncert. Imeli so odlično občinstvo, je treba povedati. Celo Japonke so strašile z digitalnimi kamerami. Dvorana je delovala kozmopolitsko. V zraku je bilo pozitivno vzhičenje. Laibach so pač svetovni bend, kar se vidi v vseh pogledih njihovega početja. Mednarodna uveljavitev daje skupini posebno auro. Ko jih gledaš v njihovem rojstnem mestu, še bolj pride do izraza, da je to glasba, narejena z občutkom kljubovanja in ponosa, ki jo izvaja bend, ki prenaša občutek ponosa. Mešanica industrijskega in elektronskega, ki so jo predstavili, je bila sveža, šov pa tekoč. Na trenutke je delovalo, da manjka le malo, da bend spravi občinstvo iz stanja prikovanosti na sedež v zanesen trans. Mogoče pa Laibach tega niti ne želijo in so še vedno zadovoljni s prijetno napetostjo, ki vlada na njihovih koncertih. Kajti ta glasba, čeprav vsebuje elemente hedonizma, denimo nova Tanz mit Laibach je svojevrsten industrijski disko, ima zelo izražen svarilni naboj. Z Laibach je Slovenija močnejša.