Od stare kavarne do tržnice na Koroški cesti v Mariboru je niz stavb s statusom kulturnega spomenika, ki so v slabem stanju, novih lastnikov pa v dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkih še niso dobile. Nič bolje ne kaže kulturnemu spomeniku dvorec Slivnica v lasti ministrstva za šolstvo. Mariborska območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine ga je prek inšpekcije vsaj trikrat pozvala k prenovi, zgodilo pa se ni nič. Kar nekaj takih stavb v slabem stanju na Ptuju, ki so v lasti občine, ta zdaj prodaja, pravi Srečko Štajnbaher, vodja mariborske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine. Po njegovih besedah bi jih bilo bolje najprej prenoviti, potem jim po potrebi spremeniti namembnost in šele nato prodati. Pri ohranjanju kulturnih spomenikov Štajnbaher pogreša bolj dejavno vlogo lokalnih skupnosti: "Občina z odlokom neki stavbi podeli status kulturnega spomenika, zato bi tudi morala skrbeti za izvajanje odloka, a tega v praksi pogosto ne počne." Po Štajnbaherjevih besedah bi propadanje kulturnih spomenikov ustavili, če bi lastnikom namenili več denarja za prenovo: "Kdor bi želel dobiti nepovratna sredstva, izplačana po izvedbi del, ne bi stavbe prenavljal po svoje in mimo smernic zavoda za varstvo kulturne dediščine."