Ko se je kmetijski minister pri iskanju manjkajočega in kmetom obljubljenega (dolgovanega) denarja domislil, da bi mogel del denarja za izplačila subvencij in drugih oblik pomoči kmetom dobiti tudi s prerazporeditvijo sredstev znotraj ministrstva - javne službe pri tem menda ne bodo izvzete -, je bila za kmetijsko-gozdarsko zbornico in njeno vodstvo mera polna. Jemanje denarja inštitucijam v okviru ministrstva oziroma javnim službam je namreč pomenilo, da bodo za dobrih 140 milijonov tolarjev zmanjšali na zbornici pričakovani prihodek za delo strokovnih služb, natančneje kmetijskosvetovalne službe. Zato se je usul plaz očitkov na ministra, ki se je preveč uklonil trdi politiki vlade in popustil v pogajanjih pri sprejemanju kmetijskega dela proračuna za letos in prihodnje leto; ki ne kaže posluha za bolj odločno reševanje razmer v kmetijstvu; ki je kriv, da se kmetje zadolžujejo; ki je kriv za še vedno neugodno posestno sestavo; ki ne zna narediti reda pri drugih službah v sestavi ministrstva, še zlasti ne na veterinarski upravi, zato imamo uzakonjene stroge in za našega kmeta povsem neživljenjske predpise, med katerimi so menda povsem odveč celo predpisi za zagotavljanje večje varnosti v prehranski verigi in podobno. Slabo je na vsej črti in tega je kriv zgolj minister But, ki noče poslušati in delati tako, kot v imenu svojega članstva zahteva Vrisk.