Po koncu vojne v nekdanji Jugoslaviji ni bilo na svetu nobene velike vojne več, toda ob navedenih spopadih v Afriki ni miru tudi marsikje drugod. Evropa je bila novi vojni najbližje v Albaniji. V državi, kjer je vladal nesposoben in tudi nepošten režim, je prišlo do propada denarja varčevalcev. To je bil povod za velike protivladne demonstracije. Začele so se 19. januarja 1997 v Tirani. Prišlo je do velike politične krize. Ljudstvo se je oborožilo iz vojašnic, vlada je izgubila nadzor nad velikimi deli ozemlja. V spopadih in obračunih je bilo ubitih okoli 2000 ljudi. Albanski predsednik je 2. marca razglasil izredno stanje in uvedel cenzuro tiska. Vse je kazalo, da se bodo na oblast vrnili komunisti. V takšnih razmerah se je Zahod odločil, da raje podpre skorumpirano oblast, kot dopusti vrnitev komunistov. Varnostni svet OZN je 29. marca potrdil oblikovanje varnostnih sil za poseg v Albaniji pod vodstvom Italije. Italija je v Albaniji od nekdaj videla interesno območje, zato je odločitev težko razumeti -- ali pa tudi ne. Operacija Zora, kot se je imenoval vojaški poseg v Albaniji, se je začela 15. aprila 1997. Z akcijo naj bi po uradni razlagi ščitili transporte in razdeljevanje človekoljubne pomoči. V operaciji je sodelovalo 7500 vojakov iz desetih držav. Končala se je 11. avgusta 1997, ko je Albanijo kot zadnji zapustil italijanski general, ki je akciji poveljeval.