Na okrogli mizi so govorili o težavah, ki tarejo kmete tega območja, kot so odkupne cene mleka, ki ne pokrivajo stroškov, neposredna plačila, težave z zvermi. Mlekarji so opozorili, da zbiranje mleka na tako obsežnem področju ne more biti le njihov strošek, so pa s trenutnim stanjem nekonkurenčni. Marjan Pivk, eden večjih kmetov, je opozoril, da so kljub temu da ima v hlevu kar 50 glav živine in je v februarju oddal 12.000 litrov mleka, fiksni stroški tako visoki, da bi morala biti odkupna cena mleka 81 tolarjev. Namesto tega je 61,30 tolarja, tako da mu preostane le upanje, da na primer ne bo treba zamenjati strešne kritine ali kaj podobnega, ker denarja na kmetiji ni. Opozoril je tudi na najemne pogodbe, ki so nuja pri neposrednih plačilih, pa jih lastniki zemlje nočejo podpisati. Na ta in številna druga vprašanja je kmetijski minister Franc But odgovoril, da tistega, kar bi kmetje tega področja upravičeno pričakovali, ta država ne zmore! Opozoril je, da se nekatera neposredna plačila v tem letu povečujejo, da pa trg višje cene mleka ne prenese. Mleka je namreč za okoli 35 odstotkov preveč, v EU celo za 45 odstotkov. Eno od rešitev vidi v EKO-2 in EKO-3 plačilih, ki so namenjena za ekstenzivno kmetijstvo, to pa je na tem področju prej pravilo kot izjema. Vendar bodo ta plačila kot obveza za državo večletna, zato bodo morali imeti najemniki zemljišč urejene večletne najemne pogodbe. V zvezi s pogodbami, ki jih lastniki nočejo podpisovati, je pojasnil, da se tega problema zavedajo in vidijo eno izmed možnosti rešitve tako, da bi neobdelane površine vzel v zakup Sklad kmetijskih zemljišč in jih potem v najem dal kmetu. Pravico do subvencij ima namreč tisti, ki zemljo obdeluje in ne lastnik. V zvezi s prevoznimi stroški mleka je minister kot eno izmed rešitev nakazal možnost, da bi na primer občina plačevala pol in država pol. Da bi te stroške pokrivala država, je nerealno pričakovati, saj je denarja v proračunu premalo.