Zaka j marsikomu ne uspe, da bi zbral pravi tim? Zelo pomembno je, da si človek prizna, da za vse ni sposoben in da potrebuje pomoč. Kdor misli, da vse ve sam in da mu nihče ne more ustreči, mu v poslu ne bo uspelo. Kako je torej potekal podjetniški projekt ustanovitve Probanke? V treh mesecih sem spravila skupaj skupino petih ljudi in smo začeli. Res pa je, da je bilo leta 1991, ko smo ustanavljali Probanko, veliko laže ustanoviti banko kot danes, ko je zakonodaja veliko bolj zapletena od takratne še Markovičeve. Sicer pa smo tudi mi razvijali ta projekt že od leta 1989. Začeli smo z 2,2 milijona nemških mark. In prav zbrati denar je bil najtežji del posla, ker smo zbirali denar med podjetji in posamezniki. Kako so vam torej zaupali? Res je, da so me vsi sprva debelo gledali in me spraševali, kako si sploh predstavljam ustanovitev banke. Toda zaupali so mi, ker so me poznali že od prej kot svetovalko pri drugih projektih. Takrat smo srečali še eno skupino strokovnjakov, ki se je prav tako ukvarjala z ustanavljanjem banke, in združili smo moči ter kapital, da nam je skupaj uspelo. Pa vendarle, ali se vam je zdelo, da je banko enostavno ustanoviti, ali ste bili morebiti drzni, da ste se posla lotili? Ustanoviti banko vendarle ni mačji kašelj. Veste, takrat se je začela tranzicija in vsem se nam je zdelo, da moramo nekaj spremeniti tudi v gospodarskem smislu. Vsi smo iskali priložnost, da bi nekaj storili. Z mano sta bila takrat še pravnik in bančnik, in ko sta videla, da prekipevam od zamisli, sta me v tem še spodbujala. Kljub temu pa ste začeli tako, da ste postavili temeljna bančna pravila na glavo. Danes velja, da se z malo kapitala ne da ustanoviti banke in da lastniki banke v nobenem primeru ne smejo biti podjetja. Pri vas pa se teh pravil niste strogo držali. Res je. Toda to je bil edini način, da smo sploh lahko nastali. Tudi druge banke, ki so takrat nastajale, so nastajale iz takratnih internih bank podjetij. Probanka je bila edina, ki je začela na novo in iz nič. S kakšnim namenom so vaši lastniki vlagali denar v projekt Probanke? Ali so pričakovali cenejša posojila? Ne, to pa sploh ne. Pričakovali so izključno dobiček. Zaupali so mi, da bom znala tako dobro obrniti njihov denar v banki, da bodo dobili dober dobiček. In prva leta je bil dobiček Probanke res krasen. Prvi dve leti kar 17 in 36 odstotkov. To so neponovljive številke, ki so se zgodile tudi na račun takrat še visoke inflacije. Razmere pa so nam omogočale, da smo lahko denar zelo hitro obračali. Takrat je bilo v Sloveniji veliko sivega trga, Probanka pa je ponujala denar, ki je bil cenejši tako od sivega trga kot tudi od velikih konkurenčnih bank. Kaj je bila torej tržna niša razmeroma majhne Probanke? Tržna niša je bila predvsem naša fleksibilnost. Naši kreditojemalci, še vedno so to predvsem mala podjetja, so takrat, tako kot danes, dobili kredit v petih dneh, medtem ko so v večjih bankah na denar čakali veliko dlje. Poleg tega smo se lotevali predvsem kratkoročnih aranžmajev denarja, njegovo hitro obračanje pa nam je zato dalo tudi večje dobičke. Pri tem pa že petnajsto leto vsako leto gradimo svoj bančni posel. Širimo se po vsej Sloveniji, smo med prvimi bankami, ki je s svojimi prednostnimi delnicami na borzi in ves čas razvijamo tudi ob bančne dejavnosti tako v družbi za upravljanje kot tudi v podjetju za lizing in v drugih družbah skupine Probanke. Vsako leto smo ustanovili nekaj novega, da smo se prilagajali trgu, saj je domača konkurenca iz dneva v dan večja.