Proti tem mojim razmišljanjem govori podatek, da je na trgu polno prostega kapitala, ki išče pot, kam se bo plasiral. Če primerjamo, koliko denarja se v sosednjih državah usmerja v vrednostne papirje oziroma v vzajemne sklade, lahko trdim, da je pri nas delež denarja, ki je naložen v omenjene produkte, še vedno zanemarljivo majhen. V bodoče lahko pričakujemo povečanje tega deleža. S 1. majem Slovenija vstopa v EU in marsikaj več ne bo tako, kot je bilo. Tudi na področju trga kapitala bo prišlo do korenitih sprememb. Soočili se bomo z novimi produkti, med množico ponudnikov bomo morali znati izluščiti kvalitetnega, mu zaupati in omogočiti svojemu denarju, da bo lahko kar najboljše delal za nas. Torej bo važno, kako bo za nas delal pasiven denar. Mnogo ljudi je, ki je v preteklosti nalagalo svoj denar v banko in pri zadovoljivem donosu oziroma obrestni meri ni imelo s tem več nobenega opravka. Ampak ti časi so mimo, prihajajo novi, ki zahtevajo nove prijeme in tudi izkušnje pri barantanju z denarjem. Prihodnost bo naklonjena ljudem, ki bodo pripravljeni za svoj denar storiti nekaj več, tudi pripravljeni nekaj tvegati, da bodo lahko pričakovali zadovoljiv donos. Ta donos, ki bo zadovoljil apetite, naj bi se gibal okrog 10 do 15 odstotkov. Za tiste, ki bodo pripravljeni tvegati nekaj več, pa mogoče donos celo okrog 15 do 25 odstotkov. Na razpolago bodo produkti, ki lahko tem kriterijem ugodijo. Torej na prihod EU se moramo tudi na tem področju pripraviti kar najbolje, kajti le tako bomo lahko uspešno se integrirali v evropske tokove. Verjamem, da vsakdo želi za svoj denar najboljše. Kam se ga bo odločil investirati, je njegova prosta volja tako, da bo glede tega tudi prisluhnil nasvetom strokovnjakom, ki so merodajni za omenjene zadeve.