Stališča in pristopi k reševanju regionalne problematike bivšega ministra so mene in tudi mnoge druge poslance navdali z upanjem, da bo med drugim prišlo tudi do krepitve relevantnih institucij in razvojne mreže. Kajti bivši minister se je zavedal in tudi potrdil, da regionalne in območne razvojne agencije zdaleč ne opravljajo zadovoljivo svojega poslanstva in zaupane jim vloge. Kot kaže, so regionalne razvojne agencije marsikje same sebi namen, kajti določene regije pospešeno zaostajajo v razvoju, denar se troši neučinkovito, mnogokrat nenamensko, in bi bilo nujno treba vzpostaviti temeljit nadzor nad njihovim delovanjem, predvsem pa nad razpolaganjem s finančnimi sredstvi. Zato upravičeno pričakujemo več iniciative od nove ministrice, kajti žal je to edina rešitev za sanacijo obstoječega stanja v nekaterih regijah, predvsem tu mislim na Pomursko regijo, katere poslanec sem. 27 pomurskih županov deluje namreč kot popolnoma razglašen orkester. Ko gre za reševanje regionalne problematike skupnih regionalnih projektov, pa naj bo to vodooskrba, deponija odpadkov, financiranje raznih skupnih regionalnih institucij, kot so, na primer, pokrajinska študijska knjižnica in tako naprej. Očitno je, da ni druge rešitve, kot da pride dirigent od zunaj, prevzame komando, pa naj to izpade še tako centralistično ali kakorkoli že. Zato bodo delno kar držale kritike od zunaj, da smo si marsikje krivi tudi sami za neučinkovitost izvajanja programov, kar me pri takšni strukturi županov in lokalne samouprave, raznoraznih regijskih svetov in tako dalje niti ne čudi.