»Denar, ki ga nakazujejo naši člani za sklenjene terminske pogodbe, smo knjižili kot izredne prihodke. Nimamo še posebnih računov za naše člane, kaj šele klirinške hiše. Ves denar se steka na en žiroračun, kar je idealno za prikrivanje izgube. Ko smo vse sešteli in odšteli tekoče stroške, smo dobili majhen dobiček, v višini tri tisoč nemških mark. Kaj vse spada v prihodke, naši delničarji ne vedo, kajti pojma nimajo, kako borza deluje. Z Vitom Pavličem, ki je mojster za bilance, smo iz izgube naredili dobiček. Nekaj denarja nam je posodil iz Lipe International in tako izboljšal dnevno likvidnost. Od njega sem se naučil, kako lahko manipuliraš z neznanjem in nevednostjo delničarjev. Naši člani nadzornega sveta so kot ovce. Kimajo Vitu Pavliču in meni in ne sprašujejo o podrobnostih. Izmed osemnajstih delničarjev se jih je pet odločilo, da bodo kupili vaše delnice za pet odstotkov dražje, kot je njihova sedanja cena. Prepričali smo jih, da smo perspektivna borza, da bomo svoje znanje širili na Vzhod, da se pogovarjamo o predavanjih v nekdanji Jugoslaviji, skratka, naše izobraževanje je bilo največji adut. Povedal sem jim, da smo kapital vložili v znanje, ki bo obrodilo sadove šele čez nekaj let. No, važno je, da sem tebe rešil. Vem, da sem te v dno duše prizadel kot mater najinih otrok in kot ženo, vendar te imam kot poslovnega partnerja in prijateljico zelo rad. Ne želim te prevarati. Prosim, prodajte delnice po ceni, ki jo ponujajo naši delničarji. Jaz sem največ kriv za neuspeh borze in ne želim, da bi tvoja kariera trpela zaradi tega. Preveč smo vložili v ta projekt, tudi svojo zasebnost, in to ni dobro ...«