Zapravljanje je seveda še kje. Hkrati pa poraba enih omogoča delo in zaslužek drugim. Denar se obrača in ogreva enkrat tuje, enkrat domače gospodarstvo. Hkrati pa sili k večjim zaslužkom. Če teh reči nisi deležen, skratka nisi človek niti ne živiš. Zato se ne smemo čuditi pritiskom za zviševanje plač, saj bi si take reči rad privoščil še kdo, in se tudi ne smemo čuditi čedalje številčno manjšim družinam. Varčevati je pač treba.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Zapravljanje zapravljanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
seveda seveda členek
še še členek
kje kje splošni prislov; nedoločena stopnja
Hkrati hkrati splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
poraba poraba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
enih en zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, rodilnik
omogoča omogočati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
delo delo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
zaslužek zaslužek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
drugim drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, dajalnik
Denar denar samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
obrača obračati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
ogreva ogrevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
enkrat enkrat splošni prislov; nedoločena stopnja
tuje tuje splošni prislov; nedoločena stopnja
enkrat enkrat splošni prislov; nedoločena stopnja
domače domač splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
gospodarstvo gospodarstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
Hkrati hkrati splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
sili siliti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
k k predlog; dajalnik
večjim velik splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, orodnik
zaslužkom zaslužek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, dajalnik
Če če podredni veznik
teh ta kazalni zaimek; ženski spol, množina, rodilnik
reči reč samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
nisi biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, ednina, zanikani
deležen deležen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
skratka skratka splošni prislov; nedoločena stopnja
nisi biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, ednina, zanikani
človek človek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
niti niti členek
ne ne členek
živiš živeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
Zato zato priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ne ne členek
smemo smeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
čuditi čuditi glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
pritiskom pritisk samostalnik, občno ime; moški spol, množina, dajalnik
za za predlog; tožilnik
zviševanje zviševanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
plač plača samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
saj saj priredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
take tak kazalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
reči reč samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
rad rad splošni prislov; nedoločena stopnja
privoščil privoščiti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
še še členek
kdo kdo vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
tudi tudi členek
ne ne členek
smemo smeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
čuditi čuditi glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
čedalje čedalje splošni prislov; nedoločena stopnja
številčno številčno splošni prislov; nedoločena stopnja
manjšim majhen splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, orodnik
družinam družina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, dajalnik
Varčevati varčevati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pač pač členek
treba treba splošni prislov; nedoločena stopnja
zapri
vir: Delo
leto nastanka: 1998
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Delo
avtor: neznani novinar