Kaj pomeni s sociološkega, antropološkega in političnega zornega kota pojav množične zabave z veličastnim ognjemetom, ki si ga je na stroške stranke Koper je naš brez vednosti in pristanka prizadete krajevne skupnosti in na račun normalnih pogojev bivanja v mestnem jedru v soboto privoščil koprski župan, da bi obeležil lastno oprostilno sodbo in lastno izpustitev iz pripora leta 2003? Priče smo ustvarjanju kulta osebnosti z exjugoslovanskim pridihom brez primere v demokratični Sloveniji, ki pa je le navidezno paradoksalno. Sociološko bi lahko hitro ugotovili, da se pravo meščanstvo v Kopru od konca druge svetovne vojne vse do danes ni utegnilo profilirati. Okus večine Koprčanov se zlahka kroji z lahkotnimi epikurejskimi prijemi, mesto pa je zaradi lege, luke in vseh možnosti, ki jih ima, razmeroma bogato. Bogato in razvito je bilo znotraj slovenske lestvice že pred Borisom Popovičem. Bilo pa je v času socializma in pozneje v liberalnodemokratsko-združenolistarski vladavini tudi rahlo »sivo«, pragmatično in zmerno retorično-populistično naravnano. Koprskemu županu je težko zanikati smisel za podjetno učinkovitost, uživaški espri in marketing. Njegov recept je sicer preprost: nobenih razprav, njegova volja je zakon, ukaz mora biti izvršen takoj, pripombe zavoda za varstvo kulturne dediščine, ko je to mogoče, torej vse bolj pogosto, pa je treba ignorirati. Zato se veliko gradi, denar se obrača, palme se množijo na tiskanem betonu s slabo imitacijo kamnitega tlaka, zvrstijo se narodnozabavne prireditve, ki pritegujejo množice mladih. Župan Popovič se je na primer odločil, da bodo v kratkem zrušili solidno stavbo, ki več kot sto let stoji ob morju, na današnjem Ukmarjevem trgu, stavbo, ki zaznamuje številne razglednice Kopra z začetka dvajsetega stoletja in ki jo več kot 50 let zaseda policija. Na njenem mestu naj bi zrasla »veličastna fontana«, luksuzna stanovanja ali poslovni prostori, ki nastajajo v sosednji stavbi nekdanje banke, pa bodo dobili neoviran pogled na morje in nastajajočo marino. Za faraonskim sindromom so predvsem dobri posli, ki v Kopru najdejo vselej prepričljiv argument. Fontana (svobode?) s parkom in verjetno z novimi palmami naj bi to bila. Kritični glasovi so v Kopru redkost.