Udeleženke srečanja sta pozdravila tudi župana obeh občin. Žirovniški Franc Pfajfar je ugotavljal, da je zelo težko priti do dovoljenj za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in da bi bilo zato treba spremeniti predpise, ki urejajo te dejavnosti. Dolga desetletja, ko so bile Jesenice pojem za industrijo, tone jekla in »šiht«, smo kar pozabili na to, da je marsikateri delavec šel zjutraj najprej v hlev, po »šihtu« pa še na polje, je dejal jeseniški župan Boris Bregant in se vprašal, kaj lahko pričakujemo po vstopu v Evropsko unijo. Le kaj?! Tujci bodo najprej prišli pogledat, ali je pri nas res tako, kot so slišali ali prebrali, nato bodo preverili, ali bi se dalo kaj zaslužiti, in šele potem bodo pri nas pripravljeni pustiti kaj denarja. Pri vstopu v Evropsko unijo je naša prednost še dokaj dobro ohranjeno podeželje, je dejala Milena Kulovec iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in opozorila, da se strokovne službe pri delovanju v korist kmeta in kmetijstva ne bi smele zapirati v svoje »vrtičke«. V kmetijstvu bo do konca leta treba rešiti še nekatere strokovne dvome o razdelitvi kvote za mleko med kmetijska gospodarstva, obdavčitvi dohodkov na kmetiji in o pridobitvi položaja priznane rejske organizacije, je ugotavljal Stane Rupnik, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri KGZ Kranj, in dodal, da je v okviru razpisa Sapard premalo denarja za vse naložbene potrebe. Pri tem pa se kmetije z območja jeseniške in radovljiške upravne enote ne morejo potegovati za sofinanciranje vlaganj v turistično dejavnost in domačo obrt, ker za to območje še ni razvojnega programa za podeželje. Pogosto slišimo in beremo, koliko denarja se namenja za kmetijstvo, do kmetov pa ga pride bolj malo, je menila Štefka Pavlin, predsednica Društva kmečkih žena Kranj, in sklenila z besedami: »Imejmo se teh nekaj uric lepo, potem pa gremo domov delat kot zmeraj!« Cveto Zaplotnik