Koper - Doslej smo v Sloveniji sami projektirali kanalizacijska omrežja in komunalne čistilne naprave (glede na nekatere okoliščine in pohvale iz EU tudi dokaj uspešno). Od včeraj pa je v javnosti jasno, da sta projektiranje kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav za tri obalne občine prevzeli dve danski družbi s pomočjo koprskega podjetja GLG Projektiranje. Gre za velik projekt, saj je lanski operativni program odvodnjavanja in čiščenja komunalnih odplak za tri obalne občine predvidel približno 7,8 milijarde tolarjev vlaganj. Zdaj je jasno, da bo načrt lahko uresničen do leta 2005.Potem ko je poseben projektni svet treh obalnih občin izbral izvajalca in ga je potrdila še državna in vladna komisija, so tudi že podpisali pogodbo s Hedeselskabet Environment and Energy A/S in Niras Consulting Engineers and Planners. Ti morajo v enajstih mesecih (do 12. maja prihodnje leto) izdelati projekt za pridobitev lokacijskega dovoljenja, investicijski program, projekt vplivov na okolje in analizo finančne upravičenosti. Za to dokumentacijo je namenjenih 590 tisoč evrov iz sredstev evropske pomoči. Šele po izdelavi te dokumentacije bo jasno, koliko denarja bodo tri občine zares potrebovale za dograditev kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav. Načrt predvideva temeljito dopolnitev piranske čistilne naprave (do biološkega in kemičnega čiščenja odplak), podobno dograditev koprske čistilne naprave. Projekt bo moral ugotoviti, ali se izolski občini (ki sploh še nima čistilne naprave) splača graditi samostojno napravo ali bodo izolsko omrežje samo priključili na koprsko. Po vseh treh občinah bodo dogradili manjkajoče kanalizacijsko omrežje in postavili ločen sistem zbiranja odpadnih vod (zdaj prevladuje mešani). Večino denarja bodo porabili v izolski in koprski občini, saj so do 7,8 milijarde v piranski občini načrtovali samo eno milijardo tolarjev. Delež sredstev evropske pomoči ISPA pa ne bo tako visok, kot morda pričakujejo v obalnih občinah. Tam še zmeraj računajo, da bo evropskih evrov (nepovratne pomoči) vsaj 50 odstotkov, medtem ko so nam na ministrstvu za okolje in prostor zagotovili, da jih bo v celoti le za eno milijardo tolarjev, ali v najboljšem primeru dve milijardi. Torej 12 do 25 odstotkov vseh potrebnih sredstev. Preostali del morajo zbrati z denarjem od taks za obremenjevanje voda (pod tem naslovom zbirajo porabniki vode kar lep delež denarja), iz državnega in občinskih proračunov in s krediti. Delež evropske pomoči je nejasen predvsem zato, ker se zdaj obeta Sloveniji višji delež sredstev za okoljevarstvene programe od prvotno napovedanih 7,5 milijona evrov na leto za šest let. Slovenija ima bolje pripravljene projekte od drugih držav kandidatk, zaradi česar lahko računa na večji delež evropske pomoči. Kanalizacijsko omrežje naj bi začeli dograjevati najpozneje v začetku leta 2003 in ga v treh letih končali.