Konec tedna bom sredi Mestnega trga v Škofji Loki postavil štiri trimetrske železne kole. Nanje bom nalepil plastično streho, vse skupaj pa oblepil z raznobarvnim plastičnim materialom. V postavljenem zavetišču bom poleti hranil zimsko smučarsko opremo, pozimi pa tja spravil opremo za taborjenje. V stanovanju mi je za te reči namreč zmanjkalo prostora. Za omenjeno dejanje si bom prislužil nekaj zgražanja okoliških stanovalcev, na kar se bom seveda požvižgal, saj bom kmalu na svojo stran pridobil še nekaj enako mislečih in skupaj bomo postavili še več takih shramb na površini, ki je občinska last, ki je pravzaprav javno dobro. Potem bodo na nas poslali policiste, inšpektorje in občinske organe. Ti se ne bodo zganili in prišli bodo novinarji, ki pa jih bom skupaj z mojo družbo grobo pregnal in jih mimogrede še ozmerjal. Ko se bo stvar malo polegla, bom plačal nekaj tolarčkov komunalne takse, občina bo naše barak'ce legalizirala, z denarjem od takse pa pod loškim gradom uredila nekaj prostora za tiste meščane, ki niso pravi čas pristopili na našo stran in bodo na novem prostoru lahko še sami postavili ute, ali se tam mirno sprehajali, kar dandanes še lahko počno sredi trga. Moje nove pridobitve seveda ne bodo podrli.