Tantal je redka modrosiva bleščeča prehodna kovina, ki se nahaja v mineralu tantalitu. Ima izvirne lastnosti, na primer močno odpornost proti koroziji, nereaktivnost s telesnimi tekočinami in tališče pri 2996 stopinjah Celzija, kar pomeni, da je izvrsten toplotni izolator. Dve tretjini svetovne produkcije tantala končata v visoko kvalitetnih kondenzatorjih, ki jih uporabljajo naprave, kot je na primer mobilni telefon. Žal ga večina izvira iz Afrike, kjer z denarjem od preprodaje financirajo vojne in genocide. Uporabljen je v majhnih količinah – tipični mobilnik znamke Nokia naj bi ga vseboval okoli 40 miligramov (pogojnik je uporabljen, ker nobena znamka noče uradno potrditi materialov, ki jih uporablja, saj naj bi šlo za skrivnostne sestavine, podobno, kot so skrivnost recepti znanih jedi in pijač, npr. kokakole). Ker smo v zlati dobi napravic, je razumsko pričakovati, da je potreba po tantalu velika. Potemtakem bi imelo prevlado avstralsko podjetje Talison Minerals, ki izkoplje več kot 50 % tantala na svetu. Pa ni tako. Podjetje, ki upravlja z rudniki v Wodgini in Greenbushesu – tri ure oddaljenima krajema od bolj znanega Pertha –, namreč zadnja leta zapira svoje obrate. Proces zapiranja je dosegel vrh decembra lani v enem izmed rudnikov v Wodgini. Cena tantala pada, stroški izkopa in vzdrževanja pa rastejo, zato kopanje rudnin v Avstraliji pač ni več prioriteta. Kar je bil še nedavno multimilijonski izvozni artikel, je pravzaprav izpuhtelo. Izvor težav in posledično zaprtja pa ne leži le v trenutni globalni ekonomski klimi, pač pa v konfliktu, ki ga bijejo deset tisoč kilometrov proč na drugi strani Indijskega oceana.