Program razvoja, ki bi moral biti sprejet že leta 1996, vendar ga je svet potrdil šele prejšnji mesec, je uvodoma predstavil (v petih letih že peti) direktor zavoda Igor Škerlj. Ocenil je, da je dokument, ki je za razvoj kobilarne pomemben, dobro zastavljen, a za njegovo izvedbo so seveda potrebna finančna sredstva, kjer pa se zatika. V prihodnjem letu naj bi zavod namreč izgubil denar od koncesij. Na problem sožitja izvorne dejavnosti, tj. reje konj, s turističnimi dejavnostmi je opozoril strokovni vodja mag. Rus, profesor Franc Habe pa je opredelil projekt vzreje lipicancev kot nacionalni projekt, česar bi se morali v Sloveniji bolj zavedati. Ker se ne, je Lipica leta 1992 prodala tretjino črede, medtem ko ima v drugih državah (zlasti v Avstriji) reja lipicancev povsem drugačno podporo. V nadaljnji razpravi je državna sekretarka ministrstva za kmetijstvo in hkrati predsednica sveta kobilarne Vida Čadonič - Špelič govorila o financiranju. Od ministrstev, ki medresorsko pokrivajo kobilarno, ima v svojem proračunu postavko (200 milijonov tolarjev) za ta namen le kmetijsko ministrstvo, zaradi ukinjenih koncesij pa bo treba najti druge vire financiranja. Med konkretnimi pobudami naj omenimo pobudo poslanca Terčona, da Lipica bodisi preneha biti javni zavod in dobi drugačen status (javni zavodi se navadno ne ukvarjajo z gostinstvom in turizmom) bodisi dejavnosti ločita in se gostinsko-turistični del ponudi v koncesijo, kobilarna pa ostane javni zavod.