Končno odločitev o pomoči bo vlada sprejela na petkovi seji, ko bodo ministri izglasovali odlok, istega dne pa bodo župani prizadetih občin, v skladu z določili ministrskega dekreta iz julija 1986, lahko v imenu krajanov, katerih domove in drugo imovino je uničilo ali poškodovalo naraslo vodovje, predložili odškodninske zahtevke. Za finančno pomoč se po črki dekreta lahko potegujejo občine, v katerih je deževje naredilo najmanj za 50 milijonov belgijskih frankov škode in v katerih so gospodinjstva v povprečju pretrpela vsaj za 225.000 frankov škode (dober milijon tolarjev). Pravico do pomoči iz sklada imajo poplavljenci z več kot 10.000 frankov škode, pri zahtevkih nad 600.000 frankov pa država izplača le 80 odstotkov ugotovljene škode oziroma največ 2,5 milijona frankov. Denar iz sklada za pomoč ob naravnih katastrofah je za večino Belgijcev edina možnost povračila škode. Zaradi visokih premij se jih namreč le malo odloči, da v zavarovalne pogodbe vključijo nevarnost proti »rastočim vodam«, torej poplavam, ki niso posledica vdora vode skozi streho, temveč izpod vrat ali iz kleti. Flamski minister za notranje zadeve Leo Peeters, za katerega je »popolnoma nerazumljivo, da se poskušajo zavarovalnice izogniti vsakršni odgovornosti in jo zvračajo na državo«, je že zahteval od zveznega ministra za gospodarstvo Elia di Rupa, naj zavarovalnice opozori na njihove obveznosti. Iz ministrstva pa so sporočili, da bo vlada - najverjetneje že v oktobru - pripravila osnutek zakona, ki naj omogoči vključitev ujm, kot so poplave, potresi in drsenje zemljišč v protipožarno zavarovanje.