Pomembna je priprava otroka na realnost, ki ga čaka, na soočanje in odgovorno spopadanje z napetostmi, težavami in dilemami v okolju, v katerem živimo. Vendar raba drog ni vedno povezana le z ovirami in težavami v življenju. Včasih je povezana tudi z radovednostjo, željo po užitku, sprostitvi in zabavi ... Otroštvo in mladost je obdobje tveganj. Starši smo eni izmed tistih, ki otroke lahko pripravimo na uživanje radosti in premagovanje težav v vsakdanjem življenju brez velike škode za njihovo telesno in duševno zdravje. Vloga staršev je zelo pomembna, res pa je, da nismo edini, ki vplivamo na življenje svojih otrok. Ne gre za neki recept, ampak le nekaj predlogov za krepitev tistih veščin, ki lahko v vplivajo, da se otroci in mladostniki ne odločijo za rabo drog. Pa še nekaj. Vsak otrok je edinstveno bitje. Samosvoje. Zato tudi ne moremo govoriti o idealni vzgoji, ki bi bila primerna za vse otroke! Namenjajmo pozornost: – spremembam v šolskem uspehu – fizičnim spremembam (rdeče oči, sledi vbodov, zanemarjenost in neurejenost) – spremembam v prehranjevalnih in spalnih navadah (nespečnost, dremanje in spanje ob neobičajnih urah, izgubljanje telesne teže, nenadno povečanje ali zmanjšanje teka) – nova družba (novi prijatelji, ki se razlikujejo od prejšnjih po videzu in obnašanju) – spremembe v obnašanju (slaba volja, potrtost, preganjavice, sovražnost, izredna občutljivost, izguba interesa za prejšnje hobije in dejavnosti, poznavanje kulture nedovoljenih drog in zbirališče uživalcev, laganje) – fizični dokazi (pripomočki za uživanje prepovedanih drog in same droge: papirčki za zavijanje cigaret, razne pipe, ožgane žlice ali stanjol papir, injekcije za vbrizgavanje, citronka, čudni vonji ali vonji, ki poskušajo prekriti čudni vonj, razne praškaste in rastlinske snovi, tablete ipd.) – izginjanje denarja (mladostniki kradejo denar iz denarnic staršev, prodajajo svoje stvari in predmete iz stanovanja ipd.) – večkrat je treba pregledati otrokovo sobo. Pri tem je treba biti pozoren na predmete, ki jih otroci prinašajo domov. Če najdejo predmete, katerih izvor ni znan, otrok pa noče ali ne upa povedati, od kod so, je treba o tem obvestiti policijo – če stanujejo v blokih, je dobro, da večkrat pregledajo kletne prostore in veže, ker tako preprečujejo razna kazniva dejanja in tudi vlome v kleti Otroci naj se ne zadržujejo v različnih lokalih z igralnimi avtomati, kjer lahko zapadejo v sumljivo oz. slabo družbo (starejši mladoletniki napeljujejo mlajše k kaznivim dejanjem – tatvine ipd.) Za starše je pomembno, da opazujejo svojega otroka, saj ga sami najbolj poznajo. Pozorni naj bodo na spremembe v obnašanju in poskušajo naj ugotoviti vzroke za spremembe v obnašanju in se z njim pogovoriti (znaki vznemirjenosti, otrok ne hodi iz stanovanja, nerad se odpravi v šolo – sum izsiljevanja, grožnja s pretepom). Pogoji in povodi za negativne oblike vedenja v prostem času Nenadzorovanje; ni vzrok prestopništva, ampak le okoliščina ali pogoj, da se prestopniške težnje uresničijo. Take težnje povzroči nekaj drugega. Zavedati se moramo, da mladostnik potrebuje razumevanje in oporo starejših; vendar tako razumevanje in oporo, ki ga ne omejujeta pri iskanju njegove samostojne poti v življenje. Slabi zgledi: vsi mladoletniki jih imajo možnost videti na različnih krajih. Vplivajo na manjši odstotek mladoletnikov. Tisti, ki so jim podlegli, so se že prej razlikovali od drugih. Slabi zgledi niso posebna značilnost prostega časa, ampak jih je obilo tudi na delovnih mestih, v šoli in nasploh v neprostem času. Vpliv skupine: a) Mladostnik se začne vesti odklonsko, ker posnema tako vedenje drugih v svoji klapi. b) Mladostniki se šele takrat, ko so v skupini, opogumijo in se začno vesti odklonsko. Kot posamezniki ne bi nikoli zagrešili takih dejanj. Skupina olajšuje izražanje teženj po odklonskem vedenju; lahko tudi v pozitivnem pomenu. Brezdelje: mladostniki poskušajo prosti čas preživeti povsem drugače, kot ga preživijo v šoli, na delu ali v drugih položajih. Njihovo brezdelje, neurejenost, anarhičnost kažejo kot nasprotje šolskemu poudarjanju pridnosti, redu. Priložnosti in vabe: priložnost dela tatu. Priložnost sama ni dovolj za prestopek, če mladostnik ni dovzeten za njeno zapeljivo izzivanje. Dovzetnost ni odvisna od vabe, ampak tudi od osebnosti, ki se je oblikovala do tedaj. Zabava v prostem času Zelo redko razmišljamo o zabavi kot elementu, ki spodbuja in omogoča celovit razvoj osebnosti. Zabava dopolnjuje pomemben del človekovega življenja oziroma bi ga morala. Vsebuje pomembne elemente čustvovanja in motivacije. Mladino bi bilo treba usmerjati v zabavo najmanj toliko zavzeto in resno, kot k učenju in delu. Najpogostejše napake pri delu z mladino in za mladino v prostem času: – nasilno prenašanje prilagajanje klasičnih načinov dela in načel v prostem času – programska stereotipnost – vsiljevanje, nasilno aktualiziranje – zahteve po koristnosti in ekonomičnosti ter prevelika pričakovanja – prevelika zagnanost in dokazovanje pomena navzven NČ