Človeku sta prirojena občutka ugodja in neugodja, ki sledita določenemu vedenju oziroma stanju organizma. Na primer, če dalj časa nismo pili, se telo odzove z žejo, saj se lahko pojavijo težave: dehidracija organizma, ki ima lahko zelo nevarne posledice. Ko potrebi po tekočini zadovoljimo, pa smo nagrajeni z ugodjem. Na tak način je naše obnašanje vnaprej določeno z brezpogojnimi reakcijami, ki jih narekujejo nagoni, s katerimi se ohranja zdravje. Toda naše telo ni odvisno le od vode, hrane in zraka. Bistveno bolj zapletena je povezava občutka ugodja z različnimi dejavnostmi. Ljudje potrebujemo druženje, potrditve okolice, doživljanje uspeha in seveda tudi gibanje. Če potreba po gibanju ni zadovoljena, se zaradi njegovega pomanjkanja počutimo nelagodno in utesnjeno, na različnih delih telesa pa se lahko začnejo pojavljati bolečine. Če se dovolj gibamo, se počutje izboljša, bolj smo sproščeni, mladostnosti, lahkotni in zadovoljni. Te spremembe v počutju povzročajo endorfini (v telesu nastale snovi, ki zmanjšajo bolečino in izboljšajo počutje), ki se sproščajo ob vseh intenzivnih telesnih dejavnostih. V raziskavi o vplivu teka na spremembe praga bolečine so ugotovili, da se po 45 minutah visokointenzivnega teka prag bolečine zviša na enako stopnjo, kot če bi si v telo intravenozno vnesli 10 miligramov morfija. Posameznik zelo hitro spozna, da se je neugodnemu notranjemu počutju, ki nastane zaradi pretiranega mirovanja, sedečega dela ali stresa, z intenzivno telesno dejavnostjo mogoče izogniti. Občutek sprostitve in olajšanja je nagrada.