riska (diareja) je prebavna motnja, za katero je značilno tekoče blato, povečana pogostost odvajanja in zvečana količina blata v primerjavi s siceršnjim vzorcem pri določeni osebi. Driska navadno ni nevarna in jo lahko obvladamo sami. Lahko je akutna (nekaj ur do nekaj dni) ali kronična (več kot štiri tedne oziroma se ponavlja). Čeprav lahko drisko s pravilnim samozdravljenjem največkrat pozdravimo sami, ni vedno tako. Včasih moramo obiskati zdravnika, ki poišče vzrok driske in jo primerno zdravi. Zdravnika je treba obiskati, če driska kljub samozdravljenju ne izgine v tednu dni oziroma se po dveh dneh stanje še poslabša, če zaradi driske nastopi zmerna ali huda dehidracija organizma, če dolgotrajno bruhate, če drisko spremlja visoka telesna temperatura, če je driska krvava, jo spremljajo hude bolečine v trebuhu ter če se pojavi akutna driska pri nosečnicah in majhnih otrocih. Pozorni morajo biti tudi bolniki s kroničnimi spremljajočimi boleznimi, na primer sladkorni in srčni bolniki ter bolniki z zmanjšano obrambno odpornostjo organizma. Pozorni moramo biti tudi, če se med jemanjem antibiotikov ali po njem pojavi huda driska. Driska je lahko posledica različnih bolezni. Do akutne driske lahko pride zaradi zastrupitve s hrano, okužbe z bakterijami, virusi ali paraziti, preobčutljivosti za hrano, spremembe črevesne flore zaradi potovanja v tuje dežele, stresa in neželenih učinkov nekaterih zdravil (antibiotiki, antacidi, ki vsebujejo magnezij, kemoterapevtiki, diuretiki in osmotska odvajala).