Ko so dirkalniki zamenjali dežne pnevmatike za suhe in se zadnjič odpravili na postanek, se je začelo kalkuliranje. Michael Schumacher je dominantno vodil, pred presenetljivo drugim Heinzom Haraldom Frentznom in Kimijem Raikkonenom. Finec je moral napasti Sauberjevega dirkača, saj je pred ameriško dirko za vodečim v prvenstvu zaostajal za sedem točk, s tretjim mestom na VN ZDA pa bi, če bi Schumi zmagal, izgubil dodatne štiri, kar bi že pomenilo, da je izven boja za naslov prvaka. Svoje upe na naslov je Raikkonen nato vendarle rešil in na skoraj suhi stezi pokazal premoč dirkalnika McLaren Mercedes nad švicarskim Sauberjem. Osemnajst krogov pred koncem tako Michael Schuamcher še ni bil prvak, saj je imel Kimi Raikkonen točko preveč. Montoya je takrat dirkal šele na sedmem mestu (Schuamcher, Raikkonen, Frentzen, Heidfeld, Trulli, Fisichella, Montoya, Wilson), kar bi ga na koncu nagradilo le z dvema točkama, za vrnitev v prvenstvo pa bi moral prehiteti Fisichello in Trullija. Prvega Italijana je z velikimi koraki dohitel in prehitel, Jarno pa mu je pobegnil pred Heidfelda, ki pa je bil za Kolumbijca odločno predaleč.