Ko bi človek rad opravil potrebo, je postavljen pred dilemo: po stopnicah gor ali dol? Lastnik in arhitekt sta se odločila, da pritličje pač ne bo imelo stranišča. Sta pa gori kar dve, eno v prostorni gospodarjevi sobi in drugo v malo manjši za goste. V zgornjem nadstropju sta le še garderobna soba in prostorna terasa. Brez strehe. Kako to, saj tu vendarle pogosto dežuje in sneži? »Zato ker sva Enrico in jaz prava nesrečnika,« se zasmeji Carlo. »Priznam, mi je že zamakalo, vodo sem imel v sobi. Teraso sem moral dvakrat obnoviti. Mogoče bi bila takšna hiša primernejša za Mediteran, toda skušnjava je bila prevelika: imeti nekaj drugačnega, sodobnejšega.« Arhitekt pa dodaja: »Dobro, hiša ima kakšno slabo stran, ima pa tudi veliko posebnosti. Predvsem smo jo osvobodili raznih pregrad, ki jih je imela nekoč. Naredili smo jo popolnoma po meri uporabnika, ki jo zelo dobro vzdržuje. Čeprav nima klasične strehe.« Streha je pravzaprav pokrita z ukrivljenim aluminijem. In kadar dežuje, pravita oba, kapljice ustvarjajo lepo melodijo.