Ob dejstvu, da gozdovi pokrivajo skoraj 60 odstotkov države, kar predstavlja tristo milijonov kubičnih metrov lesa, se zdi tarnanje lesnopredelovalnih podjetij, da jim primanjkuje surovine, precej nenavadno. V edini slovenski tovarni ivernih plošč v Otiškem Vrhu, ki bi skorajda končala v kupu starega železa, a so jo lastniki bržkone v interesu skorajšnje prodaje ekološko sanirali in tehnološko posodobili, so v zadnjih nekaj mesecih večkrat javno apelirali na pristojne v državi, naj ukrepajo, ko gre za izvoz neobdelanega lesa v sosednji državi Avstrijo in Italijo. Po informacijah, ki jih imajo v tovarni, naj bi Avstrijci z različnimi gospodarskimi in t. i. tihimi ukrepi, za katere pa nihče nima dokazov, načrtno spodbujali in podpirali uvoz slovenske hlodovine ter s tem zmanjševali sečnjo in porabo svojega naravnega bogastva. »Nelojalno konkurenco lahko le s težavo dokažemo, čeprav je več kot očitno, da uvozne cene za Slovenijo v Avstriji in Italiji bistveno odstopajo od povprečnih cen,« menijo v združenju lesarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije. »Še teže je dokazovati morebitne nelegalne transakcije izogibanja davčne prijave transakcij,« trdijo v združenju. V tovarni ivernih plošč iz Otiškega Vrha pa pozivajo državo, naj v okviru Evropske unije ukrepa po pravni poti, če sosedje res posegajo po nezakonitih poteh, ali pa razmisli o tem, da v podporo domačim lesnim predelovalcem tudi sama uvede nekaj »tihih« ukrepov.