Himalaja je prvo slovensko žrtev zahtevala leta 1977, ko je na Gašerbrumu 1 za vedno ostal 25-letni Drago Bregar. V ledenem plazu pod Manaslujem je šest let kasneje umrl Nejc Zaplotnik. Leta 1985 je na Jalung Kangu zdrsnil Borut Bergant. Sledila sta Marija Frantar in Jože Rozman leta 1991, leto kasneje Damjan Vidmar, ki je utonil v reki. Boštjan Kekec je v rokah soplezalcev izdihnil 1993 na K2, leta 1994 pa je nevihta na Anapurni bila močnejša od Bena Dolinška. Leta 1995 je umrl Slavko Svetičič med poskusom prvenstvenega solo vzpona na Gašerbrum, leto kasneje pa sta med sneženjem in plazenjem izginila Žiga Petrič in Boštjan Počkar v zahodnem pobočju Kabrujev. Sunek vetra je bil leta 1997 usoden za Janeza Jegliča takoj po prvem vzponu prek zahodne steni Nuptseja. Sledili so Andrej Markovič (2000, Džongsang), Andrej Zaman (2000, Lakpa Dorđe), Jože Šepič (2004, Daulagiri, komercialna odprava) in Marko Lihteneker (2005, Mont Everest). Lani sta v Himalaji ostala kar dva Slovenca. Najprej Pavle Kozjek, ki je na gori Mustang Tower zdrsnil v prepad, nato še Miha Valič, ki je pri spustu z gore Čo Oju obvisel na vrvi. V začetku oktobra je med vzponom na Manaslu Franca Oderlapa v glavo usodno zadel kos ledu.