Prispel je do mostu in lotus je kot konj skočil čez njegovo grbo. Zadnje luči so izginile za krivino in naslednji hip je tiho noč presekalo cviljenje zavor. Gume so drsele po mokrem asfaltu. Potem se je zaslišalo hreščanje raztrgane pločevine in lomljenje stekla. Začela sem teči, brezuspešno kot v sanjah, spotikala sem se in pljuskala po lužah, obdana od utripajočih luči in velikih mačjih oči, ki so se svetile v napisu NEVARNOST, a do mostu mi je manjkalo še več kot sto metrov, ko sem zaslišala zamolkel udarec eksplozije in se je pred mojimi očmi vsa noč razcvetela v rožnat žar plamenov.