Športni zvok motorja je preglasil glasbo v avtomobilu, dlani so iz ovinka v ovinek postajale bolj potne, plin do konca, pretikanje v višjo prestavo, nov ovinek, ostro zaviranje in dve prestavi nižje, centrifugalna sila hoče odlepiti telo s sedeža, a ji ne uspe. Mazda ostaja mirna in v zastavljeni smeri. S povsem rahlim oddrsavanjem in tihim cviljenjem gum mi sporoča, da hitreje ne smem. Sam pri sebi vem, da je še nekaj zaloge prepotrebne varnosti, a adrenalin vseeno preplavi telo. Ko smo prevzemali avtomobil, so nam namreč prijazno »položili na srce«, da je avto res športen, ampak da so novinarski kolegi drugih redakcij že poskrbeli za nenačrtovano menjavo lahkih platišč. Pa ni bilo na srečo nikakršnih težav, pravzaprav je bila vožnja z Mazdo 323 2.0 GT eno samo uživanje. Še toliko bolj za osebni avtomobil, ki sicer sodi med tiste, namenjene družinskemu življenju in vsakodnevnim opravkom. Tu ne smemo mešati superzmogljivih in dvakrat dražjih avtomobilov, ker ta Mazda to zagotovo ni. Je »le« 323 s poskočnim 2,0-litrskim bencinskim motorjem, odličnim zvokom iz športnega izpuha, športnimi dodatki in okraski na karoseriji in odličnim podvozjem. To ima namreč največ zaslug za užitke med ovinki. Ne zgodi se vsak dan, da dobimo v roke avtomobil s tako zanesljivo lego na cesti. To ne pomeni, da je Mazda namenjena dirkanju; prav lepo se pelje tudi pri povsem običajni in umirjeni vožnji, za povrh vsega pa nudi še zelo veliko varnosti.