"Ja, ampak ne boj po pravilih! Ni šlo za to, kdo je bolj postaven, mišičast, boljši športnik, kitarist, bolj po modi. To sploh ni bilo vprašanje, vse je bilo na moji strani, imel sem naravno pravico do Madžarke, kljub temu pa ji je stari izbiral modrce in ona je pri tem kar cvilila od veselja. Ko se je začelo večeriti, sem bil uničen, poteptan v prah. V nesrečnih blodnjah sem že videl, da jo bo stari vsak čas povabil v atelje, jo slikal in ona bo navdušeno postala njegov večerni umetniški model in se bo slekla in stari bo gledal njen trebuh, ji prestavljal noge, uravnaval boke in punca sploh ne bo vedela, kdaj bo izpustil svoj čopič in prevrnil stojalo. Bil sem torej premagan, odveč, vse mi je bilo jasno in lahko sem le tuhtal, kako se čim bolj častno posloviti in se umakniti."