Dana je potrdila, da se je Tom, v času, ko je pri njem živela moja sestra, precej gonil nakrog. »Ja, zakaj pa nisi povedala?« »Nisem se hotela vmešavati, saj si mi zadnjič rekla, naj se ne vmešavam.« »Ampak, v tem primeru bi bilo potrebno, da bi se vmešala!« »Kako pa naj jaz vem, kdaj je zate potrebno, da se vmešam, in kdaj ne?!« je Dana užaljena. »Madona, tip je vendar drgnil tudi druge, medtem ko je spal z mojo sestrico! Kaj pa, če je dobila kakšno bolezen?!« »Saj je tudi tisti prejšnji kaj je že? Andraž drgnil druge!« »No ja! Vendar je imel le eno!« »Kako pa veš?« »Ne vem! Vendar sem prepričana, četudi nisem stoprocentna. Ni kaj prida seksualen!« »Kako pa veš?!« »Vem pač,« odvrnem. »Ne?!« se Dani zasvetijo oči in zakrohota se.« »Enkrat, že davno,« navržem brezbrižno, »ko se z Julči še nista poznala. Brez veze, bila sva še smrkavca.« Dana je cvilila od navdušenja, mene pa je bilo sram kot še nikoli. Četudi se Julija in Andraž takrat še nista poznala, Juliji tega nisem nikoli omenila. Hvala bogu, ji ni omenil niti Andraž. »Kakšna perverzija!« se reži Dana. Nekdo pobuta po vhodnih vratih in trikrat zapored pozvoni. Madona, kako so ljudje dandanes nestrpni in neučakani. »Ja, ja, že grem!« Pred vrati se afna Kajn! »Boš kaj vesela, boš kaj vesela?!« cvili in me poljublja. »Službo sem ti našel!« oznani ponosno. Iz kuhinje pride Dana, pogledat, kaj se dogaja. »No, pridi noter, no!« pomignem radostno skakljajočemu Kajnu, naj vstopi. »Se bomo notri naprej drli!« »Kaj praviš, da si našel?« je radovedna Dana. »Službico za Justinco!« »Kakšno?« ga Dana vzvišeno pogleda, kar Kajn namerno spregleda. »Maska in dresura las!« izjavi. »Kje?!« pobuljim. »Pa menda ne zopet na televiziji?« »Ma kakšna televizija! Fotografija! Pri neki modni reviji,« reče in pozorno gleda mojo reakcijo. »Ja, seveda,« veselo kimam. »Ja, ja, super!« se strinjam. Navdušena sem. »Pa je čisto zares?« »Čisto zares!« »Ja, najprej razgovor?« »Ne, si že noter. Tu ni razpisa, je privat, dela le na veze.« »Daj,« sem ga zvlekla na kavč, »skuham eno kavico pa mi boš vse razložil! Prav?!« Tako dolgo že gnijem doma, da sem možnosti za službo tako vesela, da me prav nič ne skrbi, ali bom zmogla ali ne. Se mi zdi, da Dana malo ljubosumno gleda, prepričana je bila, da mi bo ona našla službo. »No, poglej se, kako si vesela,« pravi, »ampak ne pozabi, da je bila 'maskerka' moja ideja.« Dana si hoče na vsak način lastiti delček zaslug za mojo srečo. »Seveda, Danica, ti si najboljša!«