Nič boljša ni kopica direktorjev takšnih in drugačnih podjetij, tudi avtomobilističnih. Jokajo in stokajo, kot da bo pravkar konec sveta, pa čeprav je jasno, da je manevrskega prostora še precej. Ena redkih izjem je Audijev direktor Rupert Stadler, ki je ob ženevskem salonu (temu se recesija sicer pozna, a je daleč od tega, da bi bil nezanimiv in reven) jasno in glasno povedal, da so tisti, ki zdaj na široko in globoko režejo stroške, v resnici svoje delo že dolgo slabo opravljali. »Jasno, da je mogoče tu in tam še najti kaj rezerve, a tisti, ki zdaj iščejo milijardne prihranke, so slabo opravili domačo nalogo v preteklosti,« pravi Stadler, ki napoveduje obrat navzgor konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. Pričakuje tudi, da bodo pri Audiju uspešni in da jim bo uspelo padec prodaje ohraniti pri desetih odstotkih. Človek je, skratka, realist z optimističnim duhom, kar je v takšnih razmerah najboljša usmeritev. »Pesimisti, ki napovedujejo polom in le še iščejo izgovore zanj, na čelu velikih podjetij nimajo kaj iskati,« pravi Stadler in nadaljuje: »Lahko cvilimo in jokamo ali pa na vse skupaj gledamo kot na priložnost.«