Šmarnica je gozdna rastlina in raste najraje v polsenčnih in nekoliko vlažnih krajih. Velikokrat jo vidimo tudi po vrtovih, ker je trajnica, ki ne potrebuje posebne nege, spomladi pa nas razveseljuje s svojim nežnim cvetjem, ki prijetno diši. Iz cvetov se razvijejo rdeče obarvane jagode, ki so še posebno opazne, ko listje ovene. Tu jih lahko dobijo otroci, ko hodijo po gozdu, ali na domačem vrtu. V vseh delih šmarnice so strupene snovi, ki delujejo na srce. Če strupene snovi pridejo v telo, povzročajo najprej slabost, bruhanje, omotico, krče in drisko, če je strupa le preveč, tudi smrt.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Šmarnica šmarnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
gozdna gozden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
rastlina rastlina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
raste rasti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
najraje najraje splošni prislov; presežnik
v v predlog; mestnik
polsenčnih polsenčen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
in in priredni veznik
nekoliko nekoliko splošni prislov; nedoločena stopnja
vlažnih vlažen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
krajih kraj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
Velikokrat velikokrat splošni prislov; nedoločena stopnja
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
vidimo videti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
tudi tudi členek
po po predlog; mestnik
vrtovih vrt samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
ker ker podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
trajnica trajnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
ne ne členek
potrebuje potrebovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
posebne poseben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
nege nega samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
spomladi spomladi splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
razveseljuje razveseljevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
s z predlog; orodnik
svojim svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, orodnik
nežnim nežen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, orodnik
cvetjem cvetje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
ki ki podredni veznik
prijetno prijetno splošni prislov; nedoločena stopnja
diši dišati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Iz iz predlog; rodilnik
cvetov cvet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
razvijejo razviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
rdeče rdeče splošni prislov; nedoločena stopnja
obarvane obarvan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
jagode jagoda samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
še še členek
posebno posebno splošni prislov; nedoločena stopnja
opazne opazen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
ko ko podredni veznik
listje listje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
ovene oveniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Tu tu splošni prislov; nedoločena stopnja
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
dobijo dobiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
otroci otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ko ko podredni veznik
hodijo hoditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
po po predlog; mestnik
gozdu gozd samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
ali ali priredni veznik
na na predlog; mestnik
domačem domač splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
vrtu vrt samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
V v predlog; mestnik
vseh ves celostni zaimek; moški spol, množina, mestnik
delih del samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
šmarnice šmarnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
strupene strupen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
snovi snov samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
delujejo delovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
srce srce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Če če podredni veznik
strupene strupen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
snovi snov samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
pridejo priti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
telo telo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
povzročajo povzročati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
najprej najprej splošni prislov; presežnik
slabost slabost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
bruhanje bruhanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
omotico omotica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
krče krč samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
drisko driska samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
če če podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
strupa strup samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
le le členek
preveč preveč splošni prislov; nedoločena stopnja
tudi tudi členek
smrt smrt samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2003
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedeljski dnevnik
avtor: neznani novinar