Ostrolistni javor doseže višino do 35 m in debelino do 1 m. Koreninski sistem sestavljajo večinoma stranske žile, ki sicer ne prodirajo globoko v tla, vendar pokrivajo veliko površino. Vsi naši javorji se po tipu skorje delijo v dve skupini; značilen predstavnik prve je gorski javor, s katerega skorje podobno kot pri platani odpadajo velike plošče lubja. Najznačilnješi predstavnik druge skupine pa je prav ostrolistni javor s sivorjavo skorjo, ki je sprva gladka, pozneje pa drobno in razmeroma plitvo mrežasto razpokana in brez značilnih ploščic lubja. Vrsta je lahko prepoznavna tudi po listih. Ti so dlanasto krpati, dolgopecljati, krp je običajno 5 in vsaka se zaključi z nekaj ostrimi konicami (ime!), zareze med krpami pa so pri dnu zaokrožene. Od nekaterih drugih javorjev ga lahko ločimo tudi s pomočjo preprostega testa: iz odtrganega listnega peclja ali listnih žil namreč priteče bel mlečni sok, od koder prihaja tudi njegovo redkejše slovensko ime mlečni javor. Je enodomno, včasih tudi dvodomno drevo in se oprašuje s pomočjo žuželk, katerim spomladi pomeni eno prvih paš. Rumeni cvetovi se pojavijo v obliki pokončnih češulj aprila, še pred olistenjem. Posamezni cvetovi so lahko dvospolni, moški (pestič ni razvit) ali ženski (prašniki niso razviti), med seboj so si na prvi pogled precej podobni, njihovo pojavljanje na drevesu pa je lahko zelo različno. Včasih v isti češulji najdemo cvetove vseh treh tipov, včasih pa na vsem drevesu samo cvetove enega tipa. Krilati plodiči dozorijo septembra in so paroma zrasli, krilci oblikujeta topi kot.