Asimina (Asimina triloba) je pri nas še dokaj neznana eksotična sadna vrsta, čeprav se na tržišču pojavlja že nekaj let. Najugodnejše podnebne razmere za rast asimine so na Primorskem, čeprav po nekaterih podatkih prenese v času zimskega mirovanja tudi nižje temperature, do –20°C. Ti podatki so v našem podnebju še nepreverjeni, ker se asimina pri nas pojavlja le nekaj let, hujše pozebe pa so v Sloveniji povprečno vsakih 20 let. Asimina je listopaden grm ali nižje drevo in doseže v višino do štiri metre. Ima dokaj velike papirnate liste, ki so podolgovato jajčasti. Ker so listi zelo tanki, so pri mladih rastlinah zelo občutljivi na neposredno svetlobo. Precej izraziti, vijoličasto rjavi cvetovi se odprejo konec aprila in v začetku maja. Večina sort je samoneoplodnih, poleg tega dozorijo prašniki pozneje kot pestič cveta, zato v cvetu ne more priti do oprašitve in oploditve z lastnimi opraševalnimi organi. Najpomembnejšo vlogo pri opraševanju imajo nekateri hrošči, za čebele pa asiminini cvetovi niso posebej zanimivi. Cvetove lahko oprašimo tudi sami, tako da s čopičem sežemo v cvet ene sorte in nato s čopičem prenesemo pelod v cvet druge sorte. Če je opraševanje uspešno, se iz grozdastega socvetja razvije od dva do osem plodov, dolgih od sedem do petnajst centimetrov. Po obliki so podobni mangu, dozorijo pa septembra, ko porumenijo. Meso plodov je rumeno in po okusu spominja na mešanico banane in ananasa. Na bolezni in škodljivce je dokaj odporna, saj vsebuje naravni pesticid asimicin. Ustrezajo ji rahlo kisla tla in dovolj visoka zračna vlaga. V Sloveniji se pojavljata predvsem dve sorti: overleese in sunflower , ki naj bi bila samooplodna.