Pokalice so temnorjavi do črni hroščki. Nekateri so kovinsko zeleni z bronastim sijajem. Telo imajo podolgovato, nekoliko sploščeno, ki je proti zadku zoženo. Merijo od sedem do enajst milimetrov, iz rodov Melanotus in Selatosomus so večji hrošči, najmanjši pa so iz rodu Andrastus. Samci so manjši od samic in tudi prej poginejo. Glavo imajo skrito pod vratnim ščitom, ki je spredaj na robu zaokrožen, zadnji rob pa je na obe strani značilno izvlečen. Njihova skupna morfološka značilnost je trnast izrastek, ki leži v brazdici sredoprsja in predstavlja skakalni organ, s pomočjo katerega se na hrbtu ležeči hroščki poženejo v zrak (tudi do deset centimetrov) in postavijo na noge. Pri tem se sliši rahel pok, kar je povezano z domačim imenom – pokalice. Pokalice so povečini aktivne le ponoči ali v večernih urah; nekatere se ob sončnem vremenu dopolnilno hranijo na cvetovih rastlin. Pokalice precej slabo letajo (čeprav je med različnimi vrstami razlika), pogosteje se plazijo. Hrošči niso neposredno škodljivi. Hranijo se na mladostnih delih rastlin (sadežih, cvetovih, mladih listih) in pri tem ne povzročajo večje škode. Samci in samice se med seboj razlikujejo po tipalkah. Tipalke imajo nitaste.