»Pričakovala sem, da se bodo ljudje bolj opogumili in mi pomagali pri mojem delu, saj sem želela doseči prav to, da so sami dejavni pri preoblikovanju svojega prostora. Kar nekaj jih prišlo na ogled in vprašat, za kaj gre. Odzivi vseh so bili zelo pozitivni, nekateri so dejali, da bodo prišli tudi kaj utrgat« je o občutkih med ustvarjanjem vrta pripovedovala Metka Zupanič, diplomantka kiparstva ljubljanske Akademije za likovno umetnost in študentka podiplomskega študija videa. A nasaditev majarona, timijana, origana, paradižnika, sončnice in drugih rastlin ni enkraten dogodek, temveč proces kultiviranja, zato umetnica pričakuje, da bodo prebivalci sčasoma le začeli skrbeti za vrt, si vzeli, kar bo zraslo na njem, in si ogledali, kaj se dogaja v galeriji. V njej je ob otvoritvi oziroma zaprtju enotedenskega projekta sočasno potekala tudi videoprojekcija, ki je prikazovala čebelo v središču njenega opravila na cvetu rastline. S predstavitvijo povezanosti čebele z naravo in smislom njenega bivanja se je vzpostavila tudi pomenska istovetnost zunanjosti galerije, kjer si obiskovalec lahko nabere plodove. »Umetnost devetdesetih let je usmerjena v projekte, ki so narejeni za določeno okolje in čas,« je strnila Zupaničeva in dodala, da lesena konstrukcija, ki vodi do vrta in okoli njega, lahko rabi tudi za sprostitveno meditacijo. Medtem ko bodo rastline rasle, tudi tistih 130 trajnic, ki so bile ob otvoritvi na voljo za domače balkone stanovalcev, se bosta do konca leta zvrstila še dogodka domačih ustvarjalk, akademskih kipark Vesne Bukovec in Lade Cerar. V istem pomenskem okviru, a v urbanem ljubljanskem središču, pa se bosta predvidoma poleti predstavila še umetnika iz Gradca in New Yorka.