V vsaki številki občinskega glasila prebiramo o različnih skupinah občanov, ki se ukvarjajo s telesno vadbo. Med njimi so tudi upokojenci, ki ponavadi s pohodi, balinanjem in drugimi dejavnostmi uspešno skrbijo za svojo fizično kondicijo. V senci vseh skupin, ki so večkrat javno predstavljene, so tudi take, ki se v anonimnosti predajajo aktivnostim, ki koristijo njihovemu zdravju, počutju in jim dvigujejo moralo. Nič ne bo nič narobe, če tokrat na hudomušen način razkrijemo eno od njih. Smo telovadke Lukice. Ime spominja na tiste mlade, vrhunske žabice z Loga, pa na žalost to nismo. Saj ne bi nič nasprotovale njihovim sposobnostim, vendar naravne zakonitosti terjajo svoje. Za ime smo se odločile v čast in slavo svojemu trenerju! Naj razkrijem nekaj glavnih značilnosti LUKIC. Vse smo ženskega spola, najmlajša ima 46 let, najstarejša jih šteje 72, povprečje je 61 let! Torej ne morem uporabiti krilatice, da smo v cvetu mladosti; tista najmlajša kar kvari častitljivo povprečje. Smo pa že pred devetimi leti spoznale, da dobro počutje in telesna kondicija nista več samo po sebi umevna. Takrat se je manjša skupina znank odločila poskusiti z rednim razgibavanjem. Prijateljevanje z gospodom, ki je strokovnjak za telesno vzgojo, jim je kot na pladnju ponudilo najustreznejšega vaditelja.Vsako leto se jim je pridružila kakšna nova poskočnica, iz različnih vzrokov so nekatere tudi odstopile. Dvajset mladenk v zrelem starostnem obdobju smo že več let stalnica, več kot polovica pa so prvoborke. Enkrat na teden se dobivamo v šolski telovadnici, od septembra do zadnjih dni maja prihodnje leto. Počitnice imamo le takrat, ko šola zaklene vrata. Naša dejavnost ima pridih dobrodelnosti: trener ne pričakuje plačila, vse spremljevalne dejavnosti so prostovoljno delo. Same smo prevzele vso logistiko. Ena je zadolžena za stike z javnostjo, druga izraža svojo organizacijsko in retorično sposobnost, dve izmenjujeta vlogi pri glasbeni spremljavi, imamo svojo finančno referentko, fotografinjo itn. Pozabile nismo niti na varovanje svojih pravic, za kar skrbi sindikalna poverjenica. Letos smo spoznale, da kontinuirana aktivnost terja poglobljen pristop. Spontano smo v senci vsemogočih hramov učenosti ustanovile dislocirano enoto Fizkulturne univerze za tretje življenjsko obdobje. Tako smo si zagotovile možnosti za strokovno spremljanje svojega udejstvovanja, predvsem pa za posodobitev in nadgradnjo metod dela. Skupino odlikuje močna pripadnost skupnim ciljem, ki izpolnjujejo vsa vrhunska merila za vzdrževanje fizične in psihične kondicije. Skupna nam je hvaležnost za strokovno vodenje, ki odlikuje našega trenerja. Njegovo znanje, ki ga je dolga leta razvijal in uspešno preizkušal na številnih uspešnih atletih, nedvomno pozitivno vpliva na poskočnost Lukic. Njegove metode so prežete s prizadevanjem, da moraš človeka naučiti, da se zave moči svoje kreacije. Vsaka učna ura vsebuje premišljen pristop pri izbiri ustreznih gibalnih prvin. Vsaka od Lukic je svet zase, vsaka ima svoje posebnosti, svoje zahteve. Trener ne sme zanemariti in ne spregledati vrtoglavic pri prvi, preščipnjenega vratnega vretenca pri drugi, artritičnega kolena pri tretji, otekline v ramenskem sklepu pri četrti, zatrdelosti križnih vretenc pri peti … Tako bi lahko naštevali do dvaindvajsete Lukice. Izjema ni niti najmlajša, ki ji telovadba ni samo rekreacija, profesionalnost je tudi njej načela pomemben sklep. Telovadna ura bi bila vredna ogleda. Opazovalec bi užival ob koordinirani gibčnosti, gibalni spretnosti sleherne Lukice. Spregledati ne bi mogel našega spoštljivega odnosa do elegance v gibanju, pri nekaterih žlahtne gracioznosti kretenj, elegance pri sprehodih po švedski klopi, nadarjenosti za posebne plesne vložke, obvladovanje žoge in še bi lahko naštevali. Čisti užitek! Vse odlikuje absolutno razumevanje tonov. Še zlasti ob izbranih zvokih Abbe in vedno zelenih ritmih nekdanje združene domovine. Ne prestraši nas niti burni crescendo in razposajeni ritem Offenbachovega kankana. In tu je vredno omeniti multidisciplinarnost učnega procesa. Vsestranski razgledanosti trenerja velja zahvala, da se lahko izobražujemo tudi na drugih področjih. Ko v dvorani zadoni kankan, trener za trenutek prekine vnemo telovadk in vpraša: » Kdo je avtor te poskočnice?« Ko se odloči pognati Lukice po dvorani v vzvratnem teku, nas zbere okrog sebe, sledi vprašanje: »Ali veste, od kod izvira tak tek?« In opozori, da izvajamo kraljevske borbene prvine makedonske falange, ki jih je uporabil genialni strateg Aleksander Veliki! Trenerjevo vodenje ni avtoritativno, ne suhoparno. Obvezna je njegova strokovna razlaga, čemu je posamezna prvina namenjena, kateremu delu telesa koristi. Zelo pomembno je, da ne pozabi vključevati vaj, ki odločilno vplivajo na lahkotnost rojevanja in pa tistih, ki so ključnega pomena za skakalce v višino! Najljubše so mu torej atletske prvine, zlasti visoko dvigovanje nog, kar nedvomno odločilno vpliva na poskočnost telovadk. Odnos med trenerjem in Lukicami je demokratičen. Dovoli in spodbuja našo kreativnost, ki se spontano poraja med izvajanjem posameznih prvin. Pomemben del vadbe je začetno ogrevanje z mini maratonskim tekom po poteh dvajsetmetrske telovadnice. Takrat si lahko intenzivno izmenjujemo življenjske resnice in obdelamo kroniko pomembnejših dogodkov v minulem tednu. Ko se na tele-