Res, kako deluje ta svet? Gotovo se še spominjate nekaterih dogodkov in dogajanj iz novejše zgodovine tega sveta: državnega protiudara v Indoneziji (1965), s katerim je general Suharto odrinil predsednika Sukarna (»Huga Chaveza tistega časa«); državnega udara v Čilu (1973), ko je general Pinochet strmoglavil demokratično izvoljenega socialističnega predsednika Allendeja; cele vrste vojaških udarov v Latinski Ameriki, s katerimi so z oblasti odstranili levo ali nacionalno usmerjene predsednike in vlade (Brazilija, Argentina ...); vojne za Falklande (1982), po kateri je železna lady Margaret Thatcher naredila red tudi doma, ko je zlomila stavkajoče rudarje (1984-85); volilnih zmag Solidarnosti na Poljskem (1989) ter predsednika Nelsona Mandele in Afriškega nacionalnega kongresa v Južnoafriški republiki (1994), po katerih sta se vladi odpovedali socialnim zahtevam iz svojih predvolilnih programov in uvedli kapitalizem v njegovi najtrši obliki; pokola na Trgu nebeškega miru v Pekingu (1989) in uvedbe kapitalizma v kitajski komunizem, s čimer je Kitajska postala »najbolj garaška delavnica vsega sveta«; Jelcinovega državnega udara v Moskvi (1993) in njegovega poziva partijskim mladcem (»tržni boljševiki«, ki so postali »oligarhi«), naj oplenijo rusko državno gospodarstvo; azijske krize (finančnega zloma azijskih tigrov konec devetdesetih); razmaha kompleksa uničevalnega kapitalizma v ZDA (po 11. septembru 2001); uničevanja Iraka po invaziji v letu 2003; uvedbe kapitalistične šokterapije po cunamiju v Aziji (2004) in pustošenju orkana Katrina v New Orleansu (2005) ...