Prav zanimivo. Ko si teta Pehta tam za šotorom malo odpočije trudne noge in čaka na nastop, se med otroci takoj razve: tam zadaj je pa Pehta! In se radovedni otroci smukajo okoli Pehte: malo večji in bolj korajžni jo navihano cukajo za lase: >>A ne, Pehta, da je to lasulja?<< Pa se Pehta ne da: >>Kar povleci, če si upaš, boš videl, da ni lasulja!<< Korajža takoj usahne in si nihče ne upa. Zakaj pa je bila Pehta v filmu malo drugačna kot si ti - jo sprašujejo radovedni otroci. Zato, reče Pehta, ker so bili v filmu igralci, jaz sem pa taprava... In otroške radovednosti ni konca: Pehta, kako se župca kuha? Pehta, kam pa ti hodiš lulat? Pehta, koliko si pa stara? In Pehta pokaže deset prstov, pa potlej še deset in še deset in na koncu se izkaže, da bo stara kakšnih tristo let ali pa še več.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Prav prav členek
zanimivo zanimivo splošni prislov; nedoločena stopnja
Ko ko podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
teta teta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Pehta Pehta samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
tam tam splošni prislov; nedoločena stopnja
za za predlog; tožilnik
šotorom šotor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
odpočije odpočiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
trudne truden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
noge noga samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
čaka čakati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; tožilnik
nastop nastop samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
med med predlog; orodnik
otroci otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
takoj takoj splošni prislov; nedoločena stopnja
razve razvedeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tam tam splošni prislov; nedoločena stopnja
zadaj zadaj splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pa pa priredni veznik
Pehta Pehta samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
In in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
radovedni radoveden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
otroci otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
smukajo smukati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
okoli okoli splošni prislov; nedoločena stopnja
Pehte pehta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
večji velik splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
in in priredni veznik
bolj bolj splošni prislov; primernik
korajžni korajžen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
navihano navihano splošni prislov; nedoločena stopnja
cukajo cukati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
za za predlog; tožilnik
lase las samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
A A samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
Pehta Pehta samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
lasulja lasulja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
Pehta Pehta samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
da dati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
povleci povleči glavni glagol; dovršni, velelnik, 2. oseba, ednina
če če podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
upaš upati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
boš biti pomožni glagol; prihodnjik, 2. oseba, ednina, nezanikani
videl videti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
da da podredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
lasulja lasulja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Korajža korajža samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
takoj takoj splošni prislov; nedoločena stopnja
usahne usahniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
nihče nihče nikalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
upa upati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
Pehta Pehta samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
filmu film samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
drugačna drugačen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
ti ta kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
sprašujejo spraševati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
radovedni radoveden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
otroci otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
reče reči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Pehta Pehta samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ker ker podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
v v predlog; mestnik
filmu film samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
igralci igralec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
jaz jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, imenovalnik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
pa pa priredni veznik
taprava taprava splošni prislov; nedoločena stopnja
In in priredni veznik
otroške otroški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
radovednosti radovednost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
konca konec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Pehta Pehta samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
župca župcati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kuha kuha samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Pehta Pehta samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
kam kam splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
ti ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
hodiš hoditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
lulat lulati glavni glagol; nedovršni, namenilnik
Pehta Pehta samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
koliko koliko splošni prislov; nedoločena stopnja
si biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, ednina, nezanikani
pa pa priredni veznik
stara star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
In in priredni veznik
Pehta Pehta samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pokaže pokazati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
deset deset glavni števnik; besedni zapis, množina, tožilnik
prstov prst samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
pa pa priredni veznik
potlej potlej splošni prislov; nedoločena stopnja
še še členek
deset deset glavni števnik; besedni zapis, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
še še členek
deset deset glavni števnik; besedni zapis, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
na na predlog; mestnik
koncu konec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
izkaže izkazati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
stara star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
kakšnih kakšen vprašalni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
tristo tristo glavni števnik; besedni zapis, množina, tožilnik
let leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
ali ali priredni veznik
pa pa priredni veznik
še še členek
več več splošni prislov; primernik
zapri
vir: Gorenjski glas
leto nastanka: 1995
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Gorenjski glas
avtor: neznani novinar