Slovesna podelitev nagrad pa v vsej svoji zgodovini seveda ni vedno minila brez nevšečnosti. Močno kratkoviden kralj Gustav V. je nekoč nagrado izročil nekemu strežniku, ki je pospremil nagrajenca na slavnostni oder. Pisateljici Pearl Buck je manjkalo le za las, da ni padla v prostor za orkester pod odrom, ko je z obrazom proti kralju odhajala z odra. Posebej pri literarnih nagrajencih so bile težave pogoste. Leta 1930 bi moral nagrado prejeti Sinclair Lewis, a je na vsem lepem izginil. Člani odbora za podelitev nagrade so bili osupli. Še nikoli niso doživeli, da nagrajenca ne bi bilo na oder. A so ga le našli – na stranišču ob koncertni dvorani si je z alkoholom vlival pogum. Še slabše je bilo leta 1920, ko se je Knut Hamsun pošteno napil in častitljive člane švedske akademije cukal za brade in razstrgal pas slavni pisateljici.