Očitno postaja vprašanje varnosti spet osrednje javno vprašanja celotne civilizacije. Banalna oborožitev teroristov s tapetniškimi rezili je pokazala, da vlaganje zgolj v oboroževanje in sploh oboroževalna tekma prej znižuje kot zvišuje nacionalne in planetarno varnost. Dolgo smo verjeli, da živimo v varnem svetu. Še bolj smo verjeli, da lahko manjši, razviti del sveta organizira otok varnega življenja sredi morja nevarnega, nesitega, nezdravega, izkoriščanega in ponižanega sveta. Sploh pa je vprašanje, ali občutek varnosti ni bil zgolj iluzija razvitega sveta. S pomočjo Maslowa smo domnevali, da zahodna civilizacija temelji na preseganju varnosti kot vrednote, na njeni samoumevni realizaciji, z Inglehartom smo ugotavljali, da zaznamuje postmoderno družbo premestitev oziroma umik varnosti iz motivacijskega središča. Zakaj? Inglehart pravi, da je povojni razviti svet prišel prvič v situacijo, ko ima večina prebivalcev občutek, da človek samoumevno preživi. Materialno in fizično. Ko sta se enajstega septembra zrušili stolpnici WTC, sta se skupaj z njimi zrušili vera in iluzija o samoumevni fizični varnosti zahodnega sveta in ko je čez nekaj dni začelo padati zaupanje na borzah, je z njim padalo tudi zaupanje v samoumevno materialno varnost tega istega sveta. Spoznanje je bilo toliko bolj boleče, ker je zahodni svet izgubil iluzijo, da so njegova varnost in demokratični ideali notranje nedotakljive vrednote, ogrožane le od zunaj. »Naša civilizacija prekaša islam,« je v Berlinu rekel desničarski Berlusconi. »Svoboda posameznika zagotovo ni dediščina islama, ki je 1400 let za nami. Samo pomislite na odnos do žensk. Ni mogoče, da bi bil islam na enaki stopnji kot Zahod.« In ravno ko je to bleknil, je svet obšla vest, da je nezadovoljni državljan v regionalnem parlamentu v švicarskem kantonu Zug ubil 15 ljudi, 14 pa jih je ranil, vse to menda zaradi »srda nad mafijskimi prišleki«. V Švici, ki je doslej slovela po najboljših sirih, urah, čokoladah, nožih, kravah, referendumih in bankah, nezadovoljni človek pobije ducat in pol ljudi. Morda pa je tudi ta predstava o Švici iluzorna. Ne samo glede varnosti, ampak tudi glede demokracije in celo temeljne človečnosti. Morda Berlusconi tega ne ve, a demokratična Švica je dala ženskam volilno pravico leta 1971 (!), kar je kasneje kot marsikatera islamska država. In ta ista Švica je desetletja prikrivala krvave nacistične depozite bogastva, ki je bilo odvzeto Judom.