S kozmološko revolucijo Giordana Bruna se je moderna doba začela v znamenju eksplozije center je povsod, meje ni nikjer. Ta doba je ustvarila tudi civilizacijo strojev, kjer je v vsem, od parnih strojev pa do reaktivnih letal, osnovni princip gibanja prav eksplozija. Za temeljno načelo znanosti je značilna tendenca k eksploziji predkategorialne enotnosti človeškega znanja, ki se cepi in zmanjšuje, ustvarjajoč vse manjše in medsebojno bolj oddaljene člene. Prevedeno v sliko: to prepričanje ustvarja sistem verižnih reakcij, ki človeško misel vse bolj oddaljujejo od sposobnosti ustvarjanja splošne teorije narave. Zato je v sodobni znanosti (Heisenberg, Monod, princetonska gnoza) vse bolj očitna težnja po rehabilitaciji filozofije, ki je bila v antičnem svetu vrhovni in splošni temelj vednosti. Ta težnja jasno izraža nostalgijo po enotni znanosti, po stanju človeške misli pred eksplozijo.