Najprej so najnovejši raziskovalci menili, da je bil majevski svet organiziran podobno kot stara Grčija, sestavljen iz kakih 20 mestnih državic, ki so sobivala večidel neodvisno in brez skupne vladavine. Izmed teh mest - držav je bil največji Tikal, ki je morda štel kakih 40.000 meščanov in še pol milijona ljudi na deželi. Toda stvari se danes tako naglo razkrivajo, da je tudi ta teorija padla v vodo. Zdaj je na podlagi dešifriranih glifov prevladala teza, da je bila večina mest združenih v dveh nestabilnih, predvsem vojaško naravnanih zvezah s središčema v Tikalu in Kalakmulu. Prav v teh zvezah pa je morda iskati tudi odgovor na že dolgo najbolj skrivnostno vprašanje, zakaj je majevska civilizacija propadla. Majev ni uničil noben tujec, kot so na primer Španci Azteke, majevska civilizacija se je sesula od znotraj, in to v osupljivo kratkem času in celih šest stoletij pred prihodom španskih konkvistadorjev. Tikal v 9. stoletju ni padel na kolena pred tradicionalnimi sovražniki, temveč so ga uničili majevski podeželani. Pred njimi so se meščani skušali rešiti z na hitro improviziranimi obrambnimi zidovi. Kar je preživelo, se je degeneriralo v anarhiji. Okrog leta 1000 od majevske omike ni nič več ostalo. Število majevskega prebivalstva se je zmanjšalo za 90 odstotkov in podobno kakor v Evropi srednji vek je med njimi zavladalo obdobje teme in nazadovanja.