Postanek v Mexico Cityju smo izrabili za ogled Teotihuacána, ostanki tega mesta ležijo le nekaj deset kilometrov stran od največjega mesta na tem majhnem planetu. In tudi te zelo ohranjene podobe nekdanje civilizacije se bohotijo v neverjetnih prostorskih razsežnostih. Vse mesto skupaj z okolico je štelo več kot 200.000 prebivalcev. Ker njihovi svečeniki niso prepričali bogov, da bi prinesli dež in tako pregnali lakoto, ki je bila posledica velike suše, se je prebivalstvo uprlo. Civilizacije zdržijo namreč le tako dolgo, dokler uspeva slepilo, s katerim vladajoče strukture vzpostavljajo navidezni red. Ko se ravnovesje poruši, so zgodbe povsod enake: za propad civilizacije je krivo predvsem to (poleg tega, da so nekatere civilizacije propadle zaradi zunanjih dejavnikov), da se je zrušil njen vrednostni ustroj. Ruševine vseh civilizacij so opomin vsem vladajočim strukturam družbenih razredov. Minljivost vsega odpravlja tudi razredne razlike.