Neenotno in kljub ameriški pomoči zaradi smrti generala Masuda močno oslabljeno Severno zavezništvo obvladuje nekaj več kot pet odstotkov ozemlja - ekonomska vrednost tega območja pa je, če ne upoštevamo proizvodnje opija, nična. Zaradi te strateške pozicije je obsojena na večno stagniranje ali brutalno vojno, ki je, pomanjkljivo motivirana, ne more dobiti. »Talibi imajo popolno oblast. Dejstvo je, da ljudje nismo proti njim. Kdor v Afganistanu nadzoruje ozemlje, nadzoruje tudi ljudi. Sovjetom se je le zdelo, da imajo nadzor in vedno znova so padli na isti trik. Tristo tisoč ljudi je ves čas tavalo v temi. Jamska zaklonišča, ki so jih talibi podedovali od vrste vojskujočih se predhodnikov, so nekaj neverjetnega. Toliko jih je in tako dobro so povezana, da je za varnost kabulskega režima skoraj stoodstotno poskrbljeno. Tudi zato so talibi tako neznansko samozavestni - neizmernega vojaškega potenciala in velike večine orožarskega arzenala jim sploh še ni bilo treba uporabiti. Na drugi strani so Američani, še pred nekaj tedni prepričani o otročje lahki zmagi, psihološko vsak dan šibkejši. Začeli so si postavljati vprašanja, na katera ne bodo našli odgovorov. Sovjeti so imeli v Afganistanu celo precej močno pomoč v marionetnem komunističnem režimu, pa jim tudi to ni pomagalo. Afganistance, naj bodo Paštuni, Tadžiki, Uzbeki ali Hazari, zelo dobro poznam. Nihče, prav nihče ne mara Američanov. Zavojevalci so najbolj osovražena bitja. In kmalu bo prišel čas, ko bodo enostranski interesi popustili. Plemena se bodo spontano združila in krenila v boj. Edine informacije, ki jih afganistanski narod prejema, prihajajo s talibske strani. Oni so že vedeli, zakaj so prepovedali televizijo ...« Težko, skoraj nemogoče je govoriti o perspektivah. Begunci pritiskajo na sosednje države, mnogi na smrt utrujeni zatrjujejo, da se nikoli ne nameravajo vrniti. V tujini nastanjena, sicer vedno glasnejša opozicija je skrajno jalova in brez načrta. »Afganistan je od nekdaj fundamentalistična država, v kateri je kakršnakoli oblika zahodnjaške demokracije povsem nenaravna in - nemoralna. Ljudje - celotna družba - so primitivni, a to je povsem v skladu z naravo in tradicijo. Ne boste verjeli, toda v Afganistanu je izjemno mirno. Veliko bolj mirno kot tu, na pakistanskih plemenskih območjih, kamor se bo po mojem mnenju vojna zelo kmalu razširila. Zahod mora - pa ne z bombardiranjem - poiskati neko obliko komunikacije s talibi, ki bodo v primeru takojšnjega prenehanja napadov prav gotovo sprejeli vsaj delno sodelovanje z opozicijo. Talibi so vendarle ljudje in ne morejo le gledati, kako dan za dnem umirajo njihovi bratje. Napadalci morajo napadenemu dokazati krivdo. Le tako bo mogoča za svetovni mir nujno potrebna komunikacija. Napad na Afganistan je Združenim državam in celotni zahodni civilizaciji prinesel ravno nasproten učinek od pričakovanega. Mržnja narašča povsod po muslimanskem svetu. Prav tako pritisk na Zahodu naklonjene voditelje, ki jih osebno dojemam kot podkupljene agente. Zagotovo bodo kmalu padli. Oblast bo - revolucionarno - prevzelo ljudstvo. Če se bo bombardiranje nadaljevalo med ramadanom, se bo jeza spremenila v strašen, uničujoč, a povsem naraven bes, ki ga ne bo mogoče ustaviti. Se boste hkrati borili proti Afganistanu, Pakistanu, Iraku, Iranu, Savdski Arabiji in drugim muslimanskim bratom, ki skupaj predstavljamo petino svetovnega prebivalstva?! Ko je George W. Bush razglasil križarsko vojno, ni vedel, o čem govori in kaj ga čaka.«