Spekulativna doba Ta teoretična osnovna značilnost zavesti o tveganju je antropološko pomembna: zaradi groženj civilizacije nastane novo »kraljestvo senc«, primerljivo z bogovi in demoni pradavnine, ki se skriva za vidnim svetom in ogroža človekovo življenje na Zemlji. Danes se ne sporazumevamo več z »duhovi«, ki se skrivajo v rečeh, temveč smo izpostavljeni »žarčenjem«, požiramo »toksične koncentracije« in vse do sanj nas zasledujejo strahovi pred »atomskim holokavstom«. Na mesto antropomorfne interpretacije narave in okolja je stopila moderna, civilizacijska zavest o tveganjih s svojo nezaznavno, a vendar povsod prisotno latentno kavzalnostjo. Za nedolžnimi fasadami tičijo nevarne, sovražne učinkovine. Vse je treba videti dvojno, šele v tej dvojnosti je to mogoče prav dojeti, ovrednotiti. Svet vidnega je treba raziskovati, relativirati, vrednotiti po neki drugi dejanskosti, ki je mišljena in je vendar skrita v njem. Merila vrednotenja so v tem, ne v vidnem samem. Kdor stvari preprosto uporablja, jih jemlje tako, kakor se pojavijo, samo diha, je, ne da bi se vprašal po toksičnih učinkih v ozadju, ni samo naiven, temveč se tudi ne zaveda nevarnosti, ki mu grozijo, in se jim tako nezaščiten izpostavlja. 88