Fotograf Matevž Lenarčič je med drugim avtor osmih fotomonografij, njegov prepoznavni znak pa je fotografiranje iz zraka. Z letalom je samostojno obletel svet in preletel Afriko ter Sibirijo, zato je zadnji projekt, knjiga z naslovom Alpe – Kot jih vidijo ptice, naravno nadaljevanje njegovega poslanstva. V okviru tradicionalnega filmskega festivala v kanadskem Banffu je prejšnji teden pod pokroviteljstvom National Geographica potekal tudi festival knjig, ki predstavlja enega najbolj prestižnih tovrstnih dogodkov na svetu. Knjiga o Alpah je kljub temu, da so bile v konkurenci tudi dela svetovno uveljavljenih založb, prejela nagrado za najboljšo knjigo v kategoriji Mountain Image. Lenarčič je v treh letih iz zraka poslikal celotno alpsko gorovje z namenom, da bi skupaj z 18 slovenskimi in tujimi znanstveniki, ki so k fotografijam napisali spremno besedilo, dvignil zavest o varovanju alpskega naravnega prostora. Pri zračnem snemanju v glavnem leti z lahkim visokokrilnim motornim jadralnim letalom. Pravi, da je skoraj neslišno in da ne moti občutljivega ekosistema. Kako vam je uspelo k sodelovanju pritegniti toliko znanih strokovnjakov iz vseh alpskih držav? Začneš pri enem in gre naprej. Nepogrešljiv je bil Janez Bizjak, izjemen poznavalec Alp in avtor veznega besedila. Takšne slike je mogoče danes dobiti povsod na svetovnem spletu. Razvoj fotografije gre lahko samo v tej smeri, da bo zadaj vsebina. Lepih slik je kot listja in trave.Tudi iz zraka?Ne, teh je manj, kar je tudi eden od razlogov, da smo se odločili za ta pristop. Fotografije Alp iz zraka za nekatera območja obstajajo, za mnoga pa sploh ne. Alpe je bilo treba fotografirati iz zraka že zato, da bodo kot celota ostale zabeležene v trenutku zgodovine. Saj poznate napovedi o njihovi prihodnosti.Kaj so ugotovili pisci spremnih besedil, ko so pregledali fotografije? Že na začetku smo jim povedali, da to ne bo le galerija lepih slik, ampak da bomo skušali pokazati Alpe kot celoto. Hribe, ledenike, reke, jezera, naselja. Namesto »ekoloških« posnetkov, ki bi zmotili koncept knjige, smo vključili kratka udarna sporočila o problemih. V Alpah ni samo neokrnjena lepota, ampak te tudi zelo hitro propadajo zaradi razvoja civilizacije. Kot povsod je najbolj sporen turizem. Srednji sloj se je v svetu okrepil in si turizem lahko privošči. Trenutne razmere v zimskem turizmu so naravnost katastrofalne. V Dolomitih je sicer prijetno smučati, a če poleti letiš čeznje, vidiš ogromne površine, posejane s številnimi žičnicami. Ledeniki se talijo, snega je manj in žičnice gradijo vse bliže vrhovom. Kako so Alpe drugačne iz zraka?Ne vem, v kolikšni meri je to uspelo našemu projektu, a fotografija iz zraka poda nekakšno perspektivo celote. Vse življenje zahajam v hribe in sem jih prehodil po dolgem in počez. Ko sem prvič letel od Julijcev naprej proti Dolomitom, sem šele dobil približen občutek, kako ogromna gorska veriga so Alpe. Letiš tri ure in so še vedno hribi. Letiš še štiri ure in spet sami hribi. To je resnično velik prostor. Ne samo Julijske Alpe tu in skupina Mont Blanca tam. Alpe so celota. Z zračno fotografijo dobiš občutek, da na tem območju živijo ljudje, denimo v Franciji in Sloveniji, ki so si po načinu življenja in razmišljanja veliko bolj podobni kot pa prebivalci Kranjske Gore in Maribora. Hribovci so bili vedno malo bolj posebni ljudje, ki so drugače razmišljali in dojemali svet.Torej trditve o posledicah življenja v globokih dolinah med visokimi gorami niso natolcevanja?Ne. Ljudje so v Alpah ponekod relativno miselno omejeni, ker pač živijo v notranjosti dolin. Včasih niso hodili nikamor, danes že gredo kam ven. Okolje v tem smislu predstavlja poseben izziv in omejitev.Zaradi česa so Alpe lepe? Kako bi opisali to lepoto?Tisoč plasti ima. Če rad hodiš v hribe, bi lahko o tem govoril tri ure. Vsaka veriga ima svoje posebnosti. Za vas?Zame je po eni strani lepota v možnostih za plezanje. Za nas, ki hodimo v gore, je to svetišče. Doživljaš ga na poseben način. Alpe niso samo razglednica, ko se z avtom pripelješ v Bohinj in narediš nekaj fotografij.Za pilota je spet drugače. Pomembna je celostna in plastična predstava hribov. Ob vznožju vidiš vedno znova samo znano panoramo, če pa letiš, so hribi popolnoma drugačni. Ne vidiš več mej, ker jih ni, zato izginejo tudi meje v glavi. Slovenski politiki nas zapirajo v to majhno luknjo in nam govorijo, kako pomembna je nacionalnost. Kljub temu moramo komunicirati s tistimi »tam čez«. Meje znotraj EU so padle, a ostajajo v glavah, še posebej v Sloveniji.Je komunikacija v Alpah med narodi še vedno zelo omejena?Ne samo med narodi, tudi med narodnostmi. Te še vedno obstajajo in so zelo močne. Retoromani, Ladinci, Tirolci… Med njimi prihaja do razmer, ki bodo, če se stvari v politiki ne bodo spremenile, prerasle v novi Balkan. Če se ne bo na položaj začelo gledati brez mej, torej še vedno samo strogo politično in v navezavi s kapitalom, potem se bo v okoljskem smislu vse skupaj sesulo. Projekt Alpe – Kot jih vidijo ptice je potem v osnovi okoljevarstveni poziv?Seveda. Alpe lahko seveda gledamo vsak dan, ampak jih ne vidimo več. Sporočilo celotnega projekta je, da so Alpe enkratne in da naj jih še enkrat pogledamo, da vidimo, kako lepe so. Potem nam tudi ne bo vseeno, kaj se z njimi dogaja. Mislim, da se na tak način lahko veliko naredi.Kako daleč, menite, bo vaš poziv segel? Kaj je mogoče narediti?Osebno menim, da so spremembe nekaj normalnega. Civilizacije nastanejo, se razvijajo in propadejo. Tudi naša je na odlični poti, da gre vse skupaj k vragu. Kljub temu živimo tukaj in zdaj in prepričan sem, da se še vedno splača potruditi. Iluzorno je pričakovati, da bomo spremenili svet, lahko pa prepričamo najprej enega posameznika, ta nato prepriča nekoga drugega in tako naprej. Projekt želi vplivati na zavest ljudi, da so v Alpah problemi, ki jih povzročamo sami. Kakšna je potem perspektiva?Samoomejitev. To je edino, kar lahko za svet še predstavlja neko prihodnost. Projekt je bil po eni strani ekološko sporen, saj letalo onesnažuje ozračje, po drugi strani pa smo morali dati cilje projekta na tehtnico. Izračunal sem, da sem v treh letih letenja nad Alpami izpustil v zrak sedem ton ogljikovega dioksida. To je ogromna številka, a toliko izpustov ustvarim tudi z avtomobilom v enem letu. Glede na to, koliko ljudi bo ta projekt dosegel, smo se odločili, da je uporaba letala upravičena. Če bi vsakega od 13 milijonov prebivalcev Alp prepričali, da bi vsako leto naredil z avtomobilom kilometer manj, bi po izračunih že pokrili teh sedem ton.otograf Matevž Lenarčič je med drugim avtor osmih fotomonografij, njegov prepoznavni znak pa je fotografiranje iz zraka. Z letalom je samostojno obletel svet in preletel Afriko ter Sibirijo, zato je zadnji projekt, knjiga z naslovom Alpe – Kot jih vidijo ptice, naravno nadaljevanje njegovega poslanstva. V okviru tradicionalnega filmskega festivala v kanadskem Banffu je prejšnji teden pod pokroviteljstvom National Geographica potekal tudi festival knjig, ki predstavlja enega najbolj prestižnih tovrstnih dogodkov na svetu. Knjiga o Alpah je kljub temu, da so bile v konkurenci tudi dela svetovno uveljavljenih založb, prejela nagrado za najboljšo knjigo v kategoriji Mountain Image. Lenarčič je v treh letih iz zraka poslikal celotno alpsko gorovje z namenom, da bi skupaj z 18 slovenskimi in tujimi znanstveniki, ki so k fotografijam napisali spremno besedilo, dvignil zavest o varovanju alpskega naravnega prostora. Pri zračnem snemanju v glavnem leti z lahkim visokokrilnim motornim jadralnim letalom. Pravi, da je skoraj neslišno in da ne moti občutljivega ekosistema.