Pred Aristotelom je Platon ločil dve retoriki, slabo in dobro: prva je retorika sofistov in njen predmet je tisto, kar je verjetno, iluzija, razne vrste laskanja in spakovanja; dobra ali prava retorika pa je filozofska dialektika - ta zavrača vsakršno ugajanje in je ostra kot resnica. Seveda je na svetu zavladala prav "slaba" retorika oziroma tista, ki jo je Aristotel definiral kot sredstvo za proizvodnjo ene izmed tistih stvari, ki lahko prav tako so, kakor niso. Barthes pravi, da je ta retorika pravzaprav "degradirana logika, prirejena za raven občinstva, to se pravi, prirejena zdravemu razumu oziroma veljavnemu mnenju." Prav kot takšna se je retorika obdržala dve tisočletji in pol (do 19. st.), zato Barthes niti ne pretirava, ko trdi, da "z retoriko prihajamo na področje, ki mu ni mogoče reči drugače kakor zgodovinska in zemljepisna nad-civilizacija Zahoda."

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Pred pred predlog; orodnik
Aristotelom Aristotel samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, orodnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
Platon Platon samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ločil ločiti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
dve dva glavni števnik; besedni zapis, ženski spol, dvojina, tožilnik
retoriki retorik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
slabo slabo splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
prva prvi vrstilni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
retorika retorika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
sofistov sofist samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
njen njen svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik, ednina, ženski spol svojine
predmet predmet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tisto tisti kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
verjetno verjetno splošni prislov; nedoločena stopnja
iluzija iluzija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
razne razen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
vrste vrsta samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
laskanja laskanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
spakovanja spakovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
dobra dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
prava pravi splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
retorika retorika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
filozofska filozofski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
dialektika dialektika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
zavrača zavračati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
vsakršno vsakršen celostni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
ugajanje ugajanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ostra oster splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
resnica resnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Seveda seveda členek
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
na na predlog; mestnik
svetu svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
zavladala zavladati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
prav prav členek
slaba slab splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
retorika retorika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
oziroma oziroma priredni veznik
tista tisti kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
Aristotel Aristotel samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
definiral definirati glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
kot kot podredni veznik
sredstvo sredstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
proizvodnjo proizvodnja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ene en zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, rodilnik
izmed izmed predlog; rodilnik
tistih tisti kazalni zaimek; ženski spol, množina, rodilnik
stvari stvar samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
prav prav členek
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
kakor kakor podredni veznik
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
Barthes Barthes samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pravi praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
retorika retorika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pravzaprav pravzaprav členek
degradirana degradiran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
logika logika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
prirejena prirejen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
raven raven samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
občinstva občinstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pravi praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
prirejena prirejen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
zdravemu zdrav splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, dajalnik
razumu razum samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
oziroma oziroma priredni veznik
veljavnemu veljaven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, dajalnik
mnenju mnenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, dajalnik
Prav prav členek
kot kot podredni veznik
takšna takšen kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
retorika retorika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
obdržala obdržati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
dve dva glavni števnik; besedni zapis, srednji spol, dvojina, tožilnik
tisočletji tisočletje samostalnik, občno ime; srednji spol, dvojina, tožilnik
in in priredni veznik
pol pol splošni prislov; nedoločena stopnja
do do predlog; rodilnik
19. 19. vrstilni števnik; arabski zapis
st. st. okrajšava
zato zato priredni veznik
Barthes Barthes samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
niti niti členek
ne ne členek
pretirava pretiravati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ko ko podredni veznik
trdi trditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
z z predlog; orodnik
retoriko retorika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
prihajamo prihajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
področje področje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
mogoče mogoč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
reči reči glavni glagol; dovršni, nedoločnik
drugače drugače splošni prislov; nedoločena stopnja
kakor kakor podredni veznik
zgodovinska zgodovinski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
zemljepisna zemljepisen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
nad nad predlog; orodnik
civilizacija civilizacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Zahoda zahod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 1996
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dnevnik
avtor: neznani novinar